Razkrivamo novo zgodbo, ki krepi dvome v državne posle na področju zaščitne opreme v času epidemije COVID-19.
Zavod za blagovne rezerve, ki spada pod okrilje ministrstva za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ima z nabavo opreme v zadnjih tednih nemalo težav. Več kot tri milijone že naročenih zaščitnih mask ni nikoli prišlo v Slovenijo. S posredniškimi podjetji je skupaj podpisal že za 130 milijonov evrov pogodb. Konec marca je za 30 milijonov evrov dobilo podjetje Acron, v katerem je zaposlena mati Mateja Tonina, ministra za obrambo. Več o tem pišemo v okvirju.
Medtem ima zavod na mizi že nekaj časa ponudbo za dobavo več milijonov kosov zaščitnih mask, oblek, očal, rokavic in respiratorjev neposredno s Kitajske po razmeroma ugodni ceni. Prek službenih zvez jo je uredila skupina slovenskih akademikov pod vodstvom dr. Igorja Emrija, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in več mednarodnih organizacij.
Zakaj opreme niso naročili? Ker se pristojni na ponudbo niso odzvali, zatrjujejo ponudniki.
Usklajevanja tudi z Janševim kabinetom
Kot je za necenzurirano.si pojasnil dr. Drago Babič, ekonomist in član Sveta za razvoj SAZU, so kitajske kolege iz province Nanjing, že 16. marca, torej štiri dni po razglasitvi epidemije v Sloveniji, prosili za pomoč. Sledilo je več dni usklajevanj glede specifikacije opreme – ne le z zavodom in ministrstvom, ampak s celo vrsto drugih oseb in organov. Tudi s kabinetom premierja Janeza Janše, ki je sodeloval v pogovorih, je potrdil Babič.
Ko so od državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Aleša Cantaruttija dobili seznam opreme, so 23. marca pridobili ponudbo kitajskih partnerjev. V kitajski tovarni so bili pripravljeni za Slovenijo v štirih do šestih tednih izdelati:
- dva milijona kosov zaščitnih mask tipa FFP2 in FFP3,
- po pol milijona troslojnih zaščitnih mask, oblek in zaščitnih očal,
- dva milijona parov zaščitnih rokavic,
- petsto brezstičnih termometrov in
- šeststo kosov respiratorjev.
Tudi cena je bila glede na razmere na trgu zelo ugodna. Zaščitne maske FFP2, ki jih država v zadnjih dneh množično kupuje od posrednikov, bi Slovenija na Kitajskem dobila za 1,45 evra na kos. Po eni od pogodb, ki smo jo objavili na necenzurirano.si, bi državo maske stale 3,56 evra brez DDV.
Zakaj imajo zvezane roke?
Še isti dan so akademiki ponudbo posredovali pristojnim organom, a odziva ni bilo več.
“Ker nismo dobili odgovora, smo poslali urgenco, na katero smo 25. marca dobili odgovor od Mateja Skočirja (enega vodilnih uslužbencev ministrstva, op.p.), da kitajsko ponudbo proučujejo in da nas bodo obvestili o svojih odločitvah," je pojasnil Babič. Do konca prejšnjega tedna niso dobili nikakršnega odgovora na ponudbo.
Na ministrstvu za gospodarstvo očitke akademikov zavračajo. Zagotavljajo, da so ponudbo preverili, a da imajo zvezane roke. Zakaj?
"Republika Slovenija oziroma zavod za blagovne rezerve ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje. Poleg tega večina kitajskih podjetij zahteva tudi stoodstotno predplačilo, česar pa se zavod ne poslužuje, zaradi možnosti zlorab in nezanesljivih dobav," so pojasnili na ministrstvu.
"Igorju Emriju smo zato večkrat pojasnili, da je lahko rešitev le v tem, da slovensko podjetje prevzame uvoz in plačilo ponujene zaščitne opreme, zavod pa plača dobavo opreme takoj po prevzemu," so povedali.
"Ni naša naloga iskanje posrednikov"
Pojasnila ministrstva odpirajo več vprašanj. Država bi lahko recimo v neposredni stik s kitajsko tovarno stopila prek veleposlaništva v Pekingu. Njeni predstavniki bi lahko že tam preverili kakovost opreme in dobili dodatne zaveze o dobavi na diplomatski ravni.
Če bi država želela upoštevati zakonodajo, bi lahko kitajski proizvajalec pogodbo podpisal s podjetjem iz Slovenije, ki bi ga izbrala sama. Navsezadnje bi lahko vlada po hitrem postopku predlagala spremembo zakona, kar bi zavodu omogočalo neposredne nakupe.
Na ministrstvu poudarjajo, da ne morejo prevzeti odgovornosti iskanja podjetij, ki bi uvažala opremo v Slovenijo, ampak lahko le pomagajo pri njenem prevozu. "Zavod sklepa pogodbe s slovenskimi dobavitelji, ki oddajo ponudbo v skladu z zahtevanimi kriteriji in prestanejo strokovno presojo. V konkretnem primeru predloga slovenskega podjetja, ki bi bil dobavitelj zavoda, nismo prejeli," so povedali.
Dodali so še, da pristojne službe od pojava epidemije dnevno prejemajo v povprečju več kot 100 ponudb različnih ponudnikov. Podobnih ponudb, kot je bila od slovenskih akademikov, pa je bilo več kot 150. "Vsako ponudbo smo obravnavali, jo strokovno preučili," so zagotovili.
Imajo dovolj uresničljivih ponudb
Iz njihovih pojasnil je mogoče razbrati, da kitajske zaščitne opreme ne potrebujejo več: "Trenutno je v procesu pregleda več ponudb za dobavo različne zaščitne opreme, ki so uresničljive in jih podjetja že izvajajo oziroma jih lahko izvedejo v naslednjih tednih."
Med največjimi posli bodo tako še vedno prednjačiili podjetniki, ki se do sedaj niso ukvarjali z dobavo zaščitne opreme, ampak z marketingom, prodajo prehranskih dopolnil, upravljanjem fitnes centrov ali drugimi dejavnostmi. Ti prav tako nimajo dovolj lastnega denarja, da bi maske in drugo zaščitno opremo sploh kupili na trgu. To pa povečuje tveganje, da oprema še naprej ne bo prihajala v Slovenijo in da jo bo država kupovala po vedno bolj zasoljenih cenah.
Primer Acron: je Tonin v konflikt interesov?
Poročali smo že, da je podjetje Acron pred dnevi državi za 640.000 evrov dobavilo 60.000 mask tipa FFP2. Konec marca je z zavodom podpisalo še dve pogodbi za dobavo v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. V podjetju je kot vodja prodaje na oddelku pisarniškega materiala zaposlena tudi mati Mateja Tonina, ministra za obrambo.
Družba Acron, v kateri je zaposlena mama ministra za obrambo Mateja Tonina, ima z državo podpisanih največ pogodb o dobavi zaščitne opreme. Tonin zagotavlja, da s temi posli nima nič.Njegov državni sekretar Damjan Jaklin, prav tako član NSi, vodi medresorsko skupino, zadolženo za preverjanje ponudb in opreme.
Tonin je včeraj v daljšem odzivu poudaril:
- da ne on ne njegova mati s poslom Acrona z zavodom nimata nič,
- da je njegova mati ena od 200 zaposlenih v podjetju, da ni njegova lastnica in da je zaradi prometne nesreče od konca decembra bolniško odsotna,
- da se ministrstvo za obrambo (MORS) ne ukvarja z nabavo opreme, da se ne pogaja o cenah in ne sklepa pogodb.
Le tri dni nazaj je sicer Boštjan Perne, Toninov svetovalec, na družbenem omrežju Twitter zapisal, da "so nabave mask stekle, ko je zadevo prevzel MORS" in da "delajo non-stop". Že v prvem tednu vlade pa se je Tonin z Zdravkom Počivalškom zapletel v spor, ki je nastal po tem, ko v Slovenijo niso prišli trije milijoni mask, naročeni pri podjetju Labena. Tonin je takrat zatrjeval, da "je izgubil stik z voznikom tovornjaka", Počivalšek pa odgovarjal, da je rok za dobavo mask do konca meseca. Mask nikoli ni bilo v Slovenijo.
Tonin je včeraj napovedal, da bo Komisijo za preprečevanje korupcije pozval, naj preveri zakonitost in integriteto posla zavoda z Acronom.
