Množično hitro testiranje prebivalstva je državo stalo več kot 100 milijonov evrov. To kažejo najnovejši podatki, ki smo jih v uredništvu pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Samo od novembra lani, ko je vlada ponovno uvedla sofinanciranje hitrih testov iz proračuna, je zanje porabila kar 40 milijonov evrov ali v povprečju več kot 440.000 evrov na dan.
Največji del tega denarja je šel zasebnim izvajalcem testiranja, ki so do sedaj prejeli že 54 milijonov evrov, večino v zadnjih mesecih. Pri tem manjkajo podatki za februar, saj izvajalci še pošiljajo zahtevke za povračilo stroškov. Zabojniki ob trgovskih centrih in parkiriščih večjih slovenskih mest, kjer so do nedavnega testirali množice ljudi, danes večinoma samevajo. Po odpravi pogoja PCT in ukinitvi brezplačnih hitrih testov teh namreč ne potrebuje praktično nihče več.
Preberite še:
Zaposlenim dala hitre teste, zaradi katerih jo preiskuje NPU
Komu so šli milijoni
Že zdaj pa je znano, kdo je bil v zadnjih štirih mesecih najbolj uspešen v boju za dobro obiskane lokacije. S tem si je zagotovil največ strank in opravljenih hitrih testov, posledično pa tudi največ denarja iz proračuna. To so:
1) 5,26 mio evrov - ambulanta GroMed iz Kranja, ki jo vodi dr. Matej Svetec, zdravnik specialist za zdravljenje bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes. Sodeluje s podjetjem Salutem Int. v lasti Graziana Sluge.
2) 4,3 mio evrov - klinika Estetika Fabjan, ki se ukvarja s plastično kirurgijo in je v lasti družine Fabjan.
3) 3,3 mio evrov - ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki je v lasti dr. Branka Koširja.
4) 3,1 mio evrov - Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca, nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19.
5) 2,5 mio evrov - zobozdravstveni center Medical Fabjan, ki je v lasti dr. Tine Fabjan.
6) 1,85 mio evrov - zasebni zdravnik dr. Igor Praznik z Vojnika,
7) 1,6 mio evrov - Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki je edini javni zavod na seznamu desetih največjih izvajalcev hitrega testiranja,
8) 1,45 mio evrov - splošna zdravnica dr. Zlatka Kralj, ki ima prostore na Zaloški cesti v Ljubljani,
9) 1,24 mio evrov - podjetje Modmed, ki se ukvarja z nenujnimi reševalnimi prevozi. Njegov lastnik je Danijel Modlic.
10) 730 tisoč evrov - zobozdravstveni center Oblak iz Škofje Loke, ki je v lasti dr. Matjaža Oblaka.
Vsi ti so tudi na vrhu seznama največjih prejemnikov proračunskih sredstev v celotnem obdobju množičnega testiranja prebivalstva. To se je začelo v božično-novoletnem času leta 2020, od takrat pa je bilo opravljenih že več kot deset milijonov hitrih testov.
Preberite še:
Kdo so največji dobičkarji četrtega vala epidemije
Zasebniki prevzeli primat pri testiranju
Množično testiranje prebivalstva se je v Sloveniji začelo decembra 2020, na zadnji dan mandata ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je s podjetjem Majbert Pharm podpisal milijon evrov vredno pogodbo za nakup hitrih testov. Do takrat so bolnišnice in zdravstveni domovi dnevno opravili nekaj tisoč testov, katerih stroške je kril proračun. Ko je vlada uvedla obvezno testiranje posameznih skupin zaposlenih, se je njihovo število nekajkrat povečalo.
Tako je bilo lanskega marca opravljenih 722.000 hitrih testov, njihovo število pa se je v obdobju od februarja do avgusta gibalo med 444.000 in 759.000. Takrat je država za odvzem brisa, poročanje rezultata v register, osebno varovalno opremo in druge stroške plačevala 12 evrov po testu. Če so izvajalci uporabili svoj hitri antigenski test, pa še dodatne največ tri evre.
Zelo hitro so primat pri testiranju prevzeli zasebniki koncesionarji. Če je sprva javnim zdravstvenim zavodom "konkuriral" kvečjemu Bitenčev Zdravstveni zavod Zdravje, so se do poletja, ko so ljudje za prehod državne meje potrebovali negativen hitri test, na trgu pojavili tudi drugi zasebniki. V obdobju od junija do avgusta lani so opravili okoli polovico vseh testov, največ že prej omenjeni izvajalci, kot so Gromed, Estetika Fabjan in Ambulanta Košir.
Preberite še:
Vplivni zasebni zdravnik, ki se ga bojijo inšpekcije
Visoki zaslužki pred očmi države
Ko je že kazalo, da bo dobrega posla zanje kmalu konec, pa je spet udarila vlada. Zaradi rasti okužb z različico delta je novembra ne samo uvedla samotestiranje, ampak ponovno tudi brezplačne hitre teste. To je naredila po dveh mesecih pogoja PCT, ki več kot očitno ni dajal rezultatov. Še več, osebe so se morale (samo)testirati na 48 ur in ne na sedem dni. Posledica je bilo rekordno število opravljenih hitrih testov, za katere je država po novem plačevala sedem evrov po testu.
Tako je bilo v nekaj manj kot treh tednih novembra opravljenih 1,2 milijona hitrih testov, za kar je šlo iz proračuna 8,5 milijona evrov. V decembru že 2,1 milijona hitrih testov (14,8 milijona evrov) in v januarju kar 2,45 milijona hitrih testov (17,2 milijona evrov). Pri tem so v ospredje stopili zasebni izvajalci, ki so opravili veliko večino testov, v decembru kar 76 odstotkov.
Koliko denarja jim je ostalo po plačilu osebja, zaščitne opreme in nakupa oziroma najema infrastrukture, vedo le sami. Po dostopnih podatkih pa jim je posel s hitrimi testi prinesel visoke dobičke. O tem nazorno priča izračun stroškov hitrega testiranja, ki ga je opravila mobilna enota in je v začetku lanskega leta znašal 15 evrov. Izračun je namreč temeljil na predpostavkah, da ekipo sestavljajo trije kvalificirani delavci in na uro opravijo le 10 testov. V resnici je bilo mogoče v tem času opraviti desetkrat več testov, izvajalci pa so lahko "varčevali" tudi pri osebju.
Preberite še:
Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS
2200 evrov za iskanje okužene osebe
Je bilo množično hitro testiranje prebivalstva, za kar je šlo v 15 mesecih na desetine milijonov evrov državnega denarja, večinoma v roke zasebnikov, sploh smiselno? Mnenja so deljena. Od februarja lani do konca januarja letos so laboratoriji zaradi razmeroma velikega števila lažno pozitivnih rezultatov pozitivne hitre teste potrjevali z zanesljivejšo metodo PCR.
Analiza podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ZZZS je pokazala:
- v malo manj kot letu dni je bilo opravljenih več kot 10 milijonov hitrih testov, za katere je šlo iz proračuna okoli 94 milijonov evrov.
- na hitrem testu je bilo pozitivnih 112.455 ljudi, torej dober odstotek testiranih.
- od tega jih je 92.892 šlo tudi na potrditveni PCR test, za kar je država plačala nekaj manj kot pet milijonov evrov.
- okužbo so potrdili pri 79.839 osebah ali 86 odstotkih. Pri ostalih je bil hitri test lažno pozitiven.
- za to, da so našli eno okuženo osebo, je država v povprečju plačala več kot 1200 evrov.
Te številke močno izkrivlja mesec januar, ko je bila zaradi razmaha različice omikron, ki je prinesel rekordno število okužb, ugotovljena in potrjena velika večina od 80.000 pozitivnih hitrih testov. Pred tem je bilo na hitrem testu pozitivnih manj kot pol odstotka testiranih, država pa je plačala več kot 2200 evrov za vsako ugotovljeno okužbo. Ta denar je končal večinoma pri zasebnih izvajalcih testiranja in dobaviteljih hitrih testov.
Poleg vsega je treba upoštevati tudi stroške za hitre teste za samotestiranje, ki se izdajajo v lekarnah. Tem država povrne največ 2,5 evra za test in strošek lekarniške točke. Ljudje, ki so pozitivni na samotestiranju, kasneje sicer praviloma opravijo še PCR test. Po podatkih ZZZS je država zanje plačala 17 milijonov evrov.
