Je nekdanji prvi bankir v državi prestopil mejo?

Banka Slovenije po naših informacijah preverja posle hranilnice Lon s predsednikom nadzornega sveta Jankom Medjo, ki je pred kratkim odigral ključno vlogo pri obrambi uprave Lona pred zamenjavo.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 5. 6. 2019, 04:10


Necenzurirano prenos
Janko Medja, Jaka Vadnjal
STA

Pod drobnogled naj bi vzela poslovno sodelovanje med Lonom in slovensko-srbskim podjetjem Leanpay, ki je v solastništvu Janka Medje. Podjetje je razvilo tehnologijo za nov način obročnega plačevanja prek spleta in mobilnega telefona, v zadnjem času pa se hitro širi po Sloveniji. Lon je ključni finančni partner podjetja, saj mu zagotavlja sredstva za financiranje poslovanja in storitve plačilnega prometa.

Od marca lani nadzorni svet Lona vodi Janko Medja, ki bi mu lahko posli Leanpaya s hranilnico prinesli lep zaslužek. Je namreč eden od večjih solastnikov krovnega podjetja Leanpay v Veliki Britaniji. Do zdaj je v podjetje že vložil okoli 60 tisoč evrov, zaseda pa tudi enega od vodstvenih položajev.

Banka Slovenije brez komentarja

Ob prevzemu funkcije je Medja prestal tudi postopek preverjanja primernosti ("fit&proper" v angl.). Toda Banka Slovenije lahko po zakonu o bančništvu na podlagi novega dejstva odpre nov postopek ocenjevanja ustreznosti člana uprave ali nadzornega sveta za zasedanje konkretne funkcije.

Na Banki Slovenije naših informacij, da preverjajo posle Lona s podjetjem njenega nadzornika, ne komentirajo, saj postopkov v skladu z zakonodajo ne smejo pojasnjevati.

Hranilnica LON
Hranilnica LON
STA

"Konkretnih poslovnih povezav ali postopkov nadzora s strani Banke Slovenije ne moremo komentirati, saj gre za poslovne skrivnosti," pa so na več vprašanj o poslih s podjetjem Leanpay odgovorili v Lonu. "Pri poslovanju upoštevamo predpisane zakonske zahteve, zahteve regulatorja in notranje akte, ki med drugim opredeljujejo tudi postopke o sklepanju poslov z osebami v posebnem razmerju, ukrepe za preprečevanje konfliktov interesov in poročanje regulatorju," so dodali v Lonu.

Je lahko nadzornik, ki z banko posluje, še neodvisen?

Sodelovanje med Lonom in podjetje v solastništvu Janka Medje bi bilo lahko problematično z najmanj dveh vidikov. Prvič, zaradi dvomov v neodvisnost prvega nadzornika banke.

Po zakonodaji morajo člani nadzornega sveta delovati neodvisno v razmerju do uprave. Zato morajo ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja in se izogibati nasprotju interesov. To še posebej velja pri morebitnem sklepanju poslov z upravo, ki bi jo morali nadzirati in ukrepati v primeru sumov nepravilnosti.

Lon je začel sodelovati s podjetjem Leanpay lani, ko se je v hranilnici bil hud boj za prevlado v lastništvu. Predsednik uprave Lona Jaka Vadnjal in Medja sta tako pred ključno skupščino delničarjev skupaj pripravljala obrambo pred lastniki, ki sta jih videla kot sovražne. Sama sta imela ključno vlogo pri oblikovanju tabora lastnikov, ki ju je ubranil pred zamenjavo. Ob tem velja spomniti, da je Medja med nadzornike Lona prišel na predlog Banke Slovenije, ki je želela s tem v hranilnico vrniti stabilnost.

So bili v Lonu spet preveč inovativni?

In drugič, Leanpay potrošnikom ponuja možnost obročnega odplačevanja pri izbranih trgovcih, a je pravzaprav le vmesni člen, ki jim ponuja storitev. Finančna sredstva zagotovi Lon oziroma drugi finančni partnerji. Nanje očitno preide tudi tveganje v primeru zamude oziroma neplačila.

Toda banke in hranilnice kot strogo regulirane finančne inštitucije morajo natančno vedeti, kakšna tveganja prevzemajo, in pred sklenitvijo posla narediti analizo posojilne sposobnosti. Oceno tveganja morajo opraviti lastne strokovne službe in je ne smejo prepustiti nekomu tretjemu. Iz dostopnih informacijah je mogoče razbrati, da so v Lonu storili prav to. Sistem Leanpay sicer posojilno sposobnost oceni v pičlih štirih minutah.

V Lonu so se sicer zaradi inovativnega načina poslovanja že znašli v postopku pred regulatorjem. Konec leta 2017 so po Sloveniji postavili bankomate, s katerimi so kot prvi na svetu omogočali nakup kriptožetonov. Toda njihove načrte je pokopala Banka Slovenije, ki jim je po nekaj mesecih prepovedala prodajo kriptožetonov z utemeljitvijo, ti niso finančni produkti in jih kot banka ne smejo tržiti.

Leanpay
Leanpay
posnetek zaslona

Medja: Ravnal sem maksimalno etično

Na Janka Medjo smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:

  1. Kdaj je Leanpay začel poslovno sodelovati z Lonom? Ali in kako na to vpliva dejstvo, da opravljate funkcijo predsednika nadzornega sveta Lona?
  2. Na katerih področjih vse sodelujete z Lonom? Kolikšen je mesečni oziroma letni obseg poslov?
  3. Ali po vašem mnenju obstaja konflikt interesov in kako ste ga preprečili oziroma zagotovili neodvisnost organov v skladu z načeli korporativnega upravljanja?
  4. Ali ste sodelovanje z družbo Leanpay prijavili ustreznim organom, predvsem Banki Slovenije? Če da, kdaj?

"Obseg poslov in podobno je po mojem vedenju poslovna skrivnost," je poudaril Medja. "Ko je Lon presojal sodelovanje z družbo Leanpay v 2018, kar je sicer delo vodstva banke in ne nadzornega sveta, sem se na lastno pobudo na nadzornem svetu iz vseh s tem povezanih vprašanj nemudoma izločil, kar je zavedeno v zapisnikih nadzornega sveta," je pojasnil.

"Lon je odločitev, da bo sodeloval z Leanpayem, sprejel sam, in z menoj to, kot je jasno razvidno zgoraj, ni povezano. Operativno komunikacijo sodelovanja družbe Leanpay z Lon vodijo drugi kolegi v Leanpayu, in se jaz vanjo ne vključujem," je dejal Medja in poudaril, da je bil "s tem jasno in izrecno seznanjen tudi regulator, Banka Slovenije".

"Po zakonu o bančništvu bi bilo navedeno poročanje sicer nujno zahtevano šele, če bi imel nadzorni oziroma velik lastniški, več kot desetodstotni vpliv v Leanpayu, a ga nimam, saj sem zgolj eden od manjšinskih partnerjev (trenutno ima 6,9-odstotni delež, op. p.). To pomeni, da je bilo moje postopanje z izločitvijo in informiranjem Banke Slovenije maksimalno pregledno in etično. Na noben način nisem želel in ne želim vplivati na odločanje Lona v zadevah, ki so povezane z družbo Leanpay," je še dodal Medja.

Vse afere Janka Medje

Janko Medja je v preteklosti zasedal številne pomembne funkcije v bančništvu. Leta 2012 je prevzel vodenje državne NLB, a se je bil po štirih letih prisiljen posloviti. Od prihoda na čelo največje slovenske banke je Janka Medjo spremljalo več afer.

AUDI A6

Medtem ko sta se v NLB dogajala racionalizacija poslovanja in krčenje stroškov na vseh ravneh, slovenski davkoplačevalci pa so jo morali do tedaj že večkrat dokapitalizirati, si je predsednik njene uprave omislil novo službeno vozilo, vredno nekajkrat več od tistih, ki so jih vozili njegovi predhodniki. Za nakup novega audija A6 naj bi banka porabila okoli 80 tisoč evrov.

VISOKA PLAČILA SVETOVALCEM

Mandat Janka Medje so zaznamovale tudi sporne svetovalne pogodbe. Med njimi je 680 tisoč evrov vredna pogodba NLB s kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), ki je pomagala banki iskati člane uprave. Posel je preiskovala tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je odkrila vrsto nepravilnosti, a ne pri Janku Medji. Nedolgo zatem se je na NLB zaposlil nekdanji namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik, ki je preiskoval posle med NLB in KFI.

NLB je pod vodstvom Medje sklenila tudi 900 tisoč evrov vredno pogodbo s podjetjem R.U.R. Draga Kosa, ki je za NLB analiziral kreditne mape oziroma predvsem slaba posojila.

SANACIJA BANK

Pred tedni smo na Siol.net razkrili, da je Medja kot predsednik uprave NLB leta 2013 večkrat opozoril Banko Slovenijo in ministrstvo za finance pred "napačnim metodološkim pristopom" za ugotavljanje luknje v NLB in več drugih nelogičnosti v procesu sanacije bank. Jeseni istega leta se je uprava NLB, ki jo je vodil Medja, podpisala pod devetmesečno bilanco, po kateri je imela NLB na zadnji dan septembra 2013 uradno pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov. Kljub temu se ni pritožila na poznejšo odločbo Banke Slovenije, s katero je ta za nazaj ugotovila, da naj bi imela NLB konec septembra 2013 v resnici 318 milijonov evrov negativnega kapitala – torej več kot milijardo manj kot v uradni bilanci NLB za isto obdobje.

MERCATOR

Septembra 2013 so Janka Medjo na domu obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so iskali dokaze za sume zlorabe notranjih informacij. Šlo naj bi za posle Unicredita z delnicami Mercatorja v času, ko je bil Medja član uprave te banke. Medja je očitke ves čas zanikal. Do sojenja v zadevi nikoli ni prišlo.

POKER

Ko je Janko Medja vodil NLB, so v finančnih krogih krožile govorice, da se je predsednik uprave največje banke v državi na veliko ukvarjal z igrami na srečo, natančneje s pokrom. To je potrdil tudi sam Medja, a se branil, da za poker nima več časa.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net