Za slovenskimi vzajemnimi skladi, v katerih denar plemeniti že več kot 400 tisoč ljudi, je eno od najboljših let doslej.
Skladi, ki jih upravljajo družbe Alta Skladi, Generali Investments, Sava Infond in druge, so namreč v letošnjem letu v povprečju ustvarili že skoraj 16-odstotni donos. Od 169 skladov jih je trenutno v rdečih številkah zgolj šest, medtem ko so najbolj uspešni sredstva oplemenitili za več kot 30 odstotkov.
Naša analiza je pokazala še:
- da se število vlagateljev že zadnjih osem let povečuje. Konec oktobra jih je bilo že 453 tisoč, kar je največ po koncu leta 2011, ko jih je bilo nekaj več kot 461 tisoč;
- da je trenutno v skladih že 2,9 milijarde evrov sredstev, kar je 18,5 odstotka več kot decembra lani. Samo letos se je v sklade nateklo blizu 62 milijonov evrov svežih sredstev, preostanek rasti pa pomenijo donosi;
- najvišje donose dosegajo skladi, ki vlagajo v informacijsko tehnologijo in telekomunikacije (delnice družb Google, Microsoft, Apple, Facebook, Adobe Systems, Mastercard ...), na ruski trg (Sberbank, Lukoil, Norilsk Nickel, Rosneft ...), v zlato in podobno;
- v primerjavi z letom 2007, ko je bil eden od vrhuncev vlaganja v vzajemne sklade, so ti skoraj opustili naložbe domačih borznih družb, kar se kaže tudi v mrtvilu na Ljubljanski borzi, in so osredotočeni večinoma na tuje delnice, obveznice in druge vrednostne papirje.
Najbolj donosne delnice Appla, Microsofta, Facebooka in Mastercarda
Če bi se v začetku leta povprečni vlagatelj odločil, da bo tisoč evrov enakomerno porazdelil med domače vzajemne sklade, bi zaslužil 159 evrov. Če bi izbral najbolj donosnega, ki vlaga v informacijsko tehnologijo, pa bi imel dodatnih več kot 400 evrov.
Pri tem je treba upoštevati še enkratne stroške, kot so vstopni in izstopni stroški ter upravljavska in druge provizije, ki lahko skupaj presežejo pet odstotkov vrednosti sredstev in temu ustrezno poslabšajo izplen. Vendar pa se jim lahko vlagatelji v primeru akcijskih ponudb tudi izognejo.
Pozitivno dogajanje na trgu se kaže tudi v novih vplačilih in številu vlagateljev, ki se je že približalo tistemu s konca leta 2007. Torej tik pred izbruhom finančne krize, ki je pustošila po svetu in večini vlagateljev odnesla po več deset odstotkov premoženja, ki so ga imeli v vrednostnih papirjih.
Kljub vsemu kaže, da se rajanje na borznih trgih še nekaj časa ne bo končalo.
Ocene za 2020: solidna rast borznih indeksov
"Opažamo, da se zaupanje v delniške trge ponovno povečuje, saj je obrestna mera na depozite nična in tako kaj veliko alternativ za povprečnega vlagatelja niti več ne ostane," je menil Izidor Jerman, direktor sektorja upravljanja premoženja pri ALTA Skladi.
Opozoril je na grenko "kriptoizkušnjo" številnih slovenskih vlagateljev, ki so se čez noč prelevili iz previdnih depozitnih varčevalcev v poznavalce javnih ponudb kriptožetonov (ICO) ter bitcoina in drugih stabilnejših kriptovalut.
"Zadnjih 10 let je bilo za povprečnega vlagatelja, ki se je odločil varčevati v globalnih delniških vzajemnih skladih, donosno in predvsem stabilno. Zaradi tega se tako kot v tujini tudi v Sloveniji zaupanje povečuje. Za zdaj kaže, da bo tako še kar nekaj časa. Seveda so vmesne korekcije, ko delniški trgi izgubijo okrog 10 odstotkov vrednosti, nekaj povsem normalnega in predvsem priložnost za nakup oziroma dokup," je pojasnil Jerman.
Ravno v teh dneh so analitiki največjih svetovnih finančnih družb podali oceno pričakovanega gibanja najpomembnejšega ameriškega indeksa S&P 500 v prihodnjem letu. Glede na njihove napovedi bi lahko indeks, ki je že tako na rekordni ravni, v letu 2020 še pridobil med pet in 10 odstotkov vrednosti.
Ključno bo sicer dogajanje v trgovinskem sporu med Kitajsko in ZDA, ki bi lahko ob morebitni zaostritvi dodatno ohladil svetovno gospodarstvo in zamajal borze po vsem svetu. Vendar je malo verjetno, da bi si Donald Trump pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami dovolil poslabšanje odnosov s Kitajsko, kar bi neposredno prizadelo njegove (morebitne) volivce.
Možnost recesije se zamika v prihodnost
V vsakem primeru je že jasno, da se ne bo ponovilo letošnje leto, ki je bilo za marsikoga rekordno.
"Kapitalski trgi so bili vlagateljem v letu 2019 izjemno naklonjeni, kar niti ni tako presenečenje glede na to, na kakšen način smo končali leto 2018 (z enim od največjih padcev borz, op. a.). Trenutno je na kapitalskih trgih navzoč optimizem in temu primerno so tudi najpomembnejši delniški indeksi razvitih držav dosegli rekordne vrednosti," je dejal Jerman.
V letošnje leto smo vstopili z veliko vprašanj in nejasnosti. "Prva in največja je bila trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, ki še zdaleč ni končana, ampak vemo bistveno več kot pred letom. Samo popoln propad pogajanj bi lahko bil povod za resnejšo korekcijo (podobno tisti konec leta 2018).
Možnost globalne recesije se je pomaknila enkrat v prihodnost, čeprav jo je marsikdo napovedoval že za letošnje leto. Glavni razlog pa je zgodovinska nizka stopnja brezposelnosti, ki je jamstvo, da potrošniki še naprej trošimo. Tako je storitveni del, kljub slabši rasti proizvodnega dela, poskrbel za rast gospodarstva. Za vse drugo pa so poskrbele centralne banke, ki so znova zagotovile dovolj likvidnosti, in bo tako ostalo vse do trenutka, ko bo na vidiku večja grožnja za inflacijo. Za zdaj kaže, da smo od tega pojava še daleč stran," je pojasnil Jerman.
Zaradi vseh teh razlogov se je v zadnjem četrtletju zaupanje med vlagatelji ponovno povečalo in še raste.
Vse več denarja se steka v delnice
Kljub vsemu vlagatelji doma in po svetu največ denarja vlagajo v državne in podjetniške obveznice.
To je po besedah borznega analitika iz ALTA Skladov predvsem posledica institucionalnih vlagateljev. "Kar pa zadeva povprečne vlagatelje, se v zadnjem obdobju največ denarja steka na delniške trge. Nekateri iščejo tudi alternative, kot so nepremičnine in druge alternativne naložbe, za katere pa je velikokrat treba za vstop imeti nekoliko več začetnega kapitala," je menil.
Poudarja, da so donosi bančnih depozitov ničelni, tudi obvezniški trg pa je ob koncu poletja po vsej verjetnosti dosegel 40-letni vrh. "Zato so delnice znova v ospredju, saj po eni strani izplačujejo dividende, po drugi strani pa jim na račun učinkovitosti informacijske tehnologije kljub nekoliko nižji rasti prihodkov še vedno uspe povečevati profitne marže," je dodal.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
