V minulem letu, ko je državo pretresala epidemija covid-19, smo v Sloveniji zabeležili največje število poskusov samomorov v zadnjih treh letih. Bilo jih je kar 468 oziroma 15 odstotkov več kot v letu 2019. Podatki policije kažejo, da je do največjega povečanja prišlo v obdobju prvega in drugega vala.
Te številke dodatno potrjujejo, da največji davek epidemije ne bo (samo) visoko število umrlih bolnikov s covid-19 ali večmilijardna luknja v državnem proračunu, temveč duševno zdravje ljudi, zlasti mladih. Pri prej naštetih gre za uradne primere, ko je bila stiska že prevelika in ljudje niso več videli izhoda. Poleg njih je še nešteto primerov, ki jih psihiatri in psihoterapevti še poskušajo rešiti ali pa jih zaradi omejenega delovanja zdravstva in zaprtih ambulant sploh niso zaznali.
Iz informacij in podatkov, ki smo jih s pomočjo sogovornikov na področju psihiatrije zbrali in analizirali v uredništvu, je razvidno, da so razmere kritične. Poleg rekordnega števila poskusov samomora so minulo leto zaznamovale tudi alarmantne razmere na otroški in mladostniški psihiatriji, visoka rast števila kaznivih dejanj nasilja v družini, podaljšanje čakalnih dob na prvi psihiatrični pregled in drastično omejen dostop do strokovne pomoči.
Preberite še:
V bolnicah plačni rekordi, vi pa ne morete do zdravnika
Več depresije in anksioznosti pri mladih in zdravstvenih delavcih
"Vsak je plačal visoko ceno. Delovno aktivno prebivalstvo je čedalje bolj obremenjeno z delom. Velike posledice na mlade in starostnike sta imela zmanjšanje gibanja in omejevanje druženja. Epidemija je bila tudi preizkus za odnose, ki jih ljudje niso sproti reševali," je razloge za težave navedla psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki predava na ljubljanski medicinski fakulteti in obravnava paciente v zdravstvenem domu v Sevnici.
Opozarja, da je najhuje še pred nami. "Dobili smo novo kategorijo pacientov, zdravstveno in negovalno osebje, ki ima težave zaradi izgorelosti. Dvanajsturni delovniki po več mesecev in brez dopusta so naredili svoje," je dodala. Dogajanje jo spominja na obdobje po letu 2008, ko se je zaradi posledic gospodarske in finančne krize ogromno število ljudi znašlo v duševni stiski. Razmere pa so se normalizirale šele po več letih.
"V času prvega in drugega vala smo na katedri za psihiatrijo v okviru mednarodne študije delali anketo, v katero smo zajeli 1800 ljudi. Analizirali smo pojavnost depresije, anksioznosti in samomorilnosti. Pridobili smo demografske podatke, vemo pa tudi, v katerem poklicu delajo. Ugotovili smo, da je vse več depresij in tesnob pri mladih in ljudeh, ki delajo v zdravstvu," nam je dejal dr. Peter Pregelj, predsednik Združenja psihiatrov Slovenije.
Po podatkih policije so v lanskem letu obravnavali 1.477 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je dobrih deset odstotkov več kot v letu prej. V te številke niso vključeni drugi dogodki z elementi nasilja, ki se obravnavajo kot lahka telesna poškodba ali grožnja, v manj intenzivnih primerih pa kot kršitev javnega reda in miru.
Sogovorniki opozarjajo, da psihiatrične stiske niso posledica samo povečanega stresa, povezanega z epidemijo, temveč v številnih primerih tudi posledica covid-19. "Pri manjšini lahko okužba povzroči težave na področju čustvovanja in višjih živčnih funkcij. Tudi pri nekomu, ki je imel že prej te težave," je pojasnil Pregelj.
Preberite še:
"Bolnišnice ne bi smele omejevati dostopa do operacij in posegov"
Otroci potrebujejo pomoč. Vse več tudi družinskega nasilja.
Najhuje je na otroški in mladostniški psihiatriji. Dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja v UKC Maribor in predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije, je javnost minuli teden šokirala s podatkom, da so njihove zmogljivosti polne. Od skupno 56 postelj za hospitalizacijo so vse zasedene. Tako izvajajo samo urgentne preglede, v zadnjem času pa sprejemajo le še otroke in mladostnike, ki si hočejo vzeti življenje.
"Vedno več otrok potrebuje pomoč. Dajejo nam vedeti, da so njihove sposobnosti prilagajanja izčrpane. Težko jim je živeti v času negotovosti," je opozorila Dernovškova. Zaskrbljujoči so tudi rezultati raziskave med študenti. Ti so pokazali, da je med njimi vedno več duševnih stisk, vsak četrti anketirani študent pa razmišlja o samomoru. To še posebej velja za tiste, ki poleg študija delajo, saj so zaradi epidemije izgubili vir prihodkov. Kar 89 odstotkov študentov kaže znake depresije in anksioznosti, več pa je tudi zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi.
K kritičnim razmeram ni prispevalo samo večmesečno zaprtje šol in šolanje na daljavo, kar vodi v negotovost glede učnega uspeha, ter omejeno druženje s sovrstniki. Mnogi imajo težave tudi zaradi slabih družinskih razmer. Po podatkih policije so v lanskem letu obravnavali 1.477 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je dobrih deset odstotkov več kot v letu prej. V te številke niso vključeni drugi dogodki z elementi nasilja, ki se obravnavajo kot lahka telesna poškodba ali grožnja, v manj intenzivnih primerih pa kot kršitev javnega reda in miru.
Na otroški in mladostniški psihiatriji so od skupno 56 postelj za hospitalizacijo vse zasedene. Tako izvajajo samo urgentne preglede, v zadnjem času pa sprejemajo le še otroke in mladostnike, ki si hočejo vzeti življenje.
Preberite še:
Pismo iz rdeče cone #kolumna
Ko oseba v stiski ne dobi strokovne pomoči
Kljub temu, da na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vedo, kakšne negativne vplive ima epidemija na duševno zdravje, se je dostopnost do psihiatrov in druge strokovne pomoči celo zmanjšala.
Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana so v lanskem letu obravnavali 2990 ali skoraj četrtino manj psihiatričnih primerov. Enako je bilo v drugih psihiatričnih bolnišnicah. Tudi na področju klinične psihologije je bilo v številnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih mogoče zaznati zmanjšano število obravnav. Dokaz, da se je dostopnost do psihiatričnih storitev poslabšala, je tudi podatek, da se je ob povečanju stisk poraba antidepresivov lani zmanjšala. Po podatkih NIJZ je v letu 2020 antidepresive jemalo 6,9 odstotka ljudi, torej več kot 140.000. To je manj kot leta 2019, ko je ta delež znašal 7,1 odstotka.
"Lahko, da se je dostopnost do psihiatrične obravnave zmanjšala. Eno je kadrovska podhranjenost, drugo pa omejitve zaradi epidemije. Omejili smo javni prevoz, kar je velika težava za starostnike, ki niso mogli k zdravniku. Del komunikacije smo prenesli na telefon," je opozoril Pregelj. Da so bili prisiljeni v drugačno delovanje, je potrdila tudi Dernovškova: "To počnemo zato, da pridobimo na času in obravnavamo več ljudi. Medtem ko v ambulanti razkužujejo po končanem obisku, sama opravim telefonski klic. Če ugotovim, da z nekom ni vse v redu, mora osebno priti k nam."
"Strah pred okužbo naredi svoje, zaradi tega so tako stalni kot novi pacienti manj zainteresirani za obisk," je poudaril direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje dr. Branko Brinšek. "Če je nekdo nagnjen k tesnobi, bo dvakrat premislil o obisku pri zdravniku, saj bi se lahko tam okužil. Zato bo uradno manj obravnav in bolnišničnih zdravljenj. Na tem področju se pojavlja dolg, ki ga bo treba odplačati," je opozoril Pregelj.
Vsak četrti anketirani študent razmišlja o samomoru. To še posebej velja za tiste, ki poleg študija delajo, saj so zaradi epidemije izgubili vir prihodkov. Kar 89 odstotkov študentov kaže znake depresije in anksioznosti.
Preberite še:
Pediatrom prepovedali izdajati potrdila za nenošenje mask
Čakalne dobe se daljšajo
Edino, kar se je drastično zvišalo, je število primerov pri otrocih. Samo na psihiatričnem oddelku UKC Ljubljana so jih obravnavali 2263, kar je 28 odstotkov več kot leta 2019. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske, ki ima sedež v Kranju in pokriva področje osnovnega zdravstva na Gorenjskem, pa so imeli 3088 ali 58 odstotkov več primerov. Vse to dokazuje izjemno kritične razmere v psihičnem stanju otrok in mladostnikov.
A številke so lahko varljive. Pedopsihiatri namreč opozarjajo, da se je pri bolnišničnem zdravljenju otrok in mladostnikov krepko zmanjšalo število dni, ki jih preživijo v zdravstveni ustanovi. Če so v normalnih razmerah tam v povprečju preživeli 21 dni, jih zdaj odpuščajo prej, nekaterim niti ambulantne obravnave po odpustu ne morejo zagotoviti, saj pedopsihiatrov in kliničnih psihologov ni dovolj.
Drastično so se podaljšale tudi čakalne dobe. Na prvi psihiatrični pregled s stopnjo nujnosti "zelo hitro" je v povprečju še vedno potrebno čakati dober mesec dni. Čakalne dobe s stopnjo nujnosti "hitro" in "redno" pa so se podaljšale za deset oziroma 25 dni. Na pregled s stopnjo nujnosti "redno" je v povprečju potrebno čakati več kot tri mesece. Po zadnjih podatkih NIJZ so v začetku februarja letos vsi čakajoči v povprečju na prvi psihiatrični pregled čakali 95 dni.
Potrebujemo vsaj še enkrat toliko kliničnih psihologov
Kaj je rešitev? Po besedah Dernovškove je potrebno povečati dostopnost do strokovne pomoči, hkrati pa ljudi seznaniti s pomenom duševnega zdravja in jim dati vedeti, kaj morajo storijo, če se znajdejo v stiski. "Vsi moramo delati na krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja. Sam pri sebi moraš vedeti, ko so šle stvari predaleč, in na koga se boš lahko obrnil po pomoč," je poudarila.
Še prej pa bo treba okrepiti število psihiatrov, kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Po podatkih NIJZ iz junija lani je bilo v Sloveniji:
- 215 specialistov psihiatrije, od tega 134 v bolnišnicah, 37 v specialističnih ambulantah in 44 v zdravstvenih domovih. Potrebovali bi jih vsaj polovico več.
- 96 specialistov klinične psihologije, od tega 40 v bolnišnicah, 10 v specialističnih ambulantah in 46 v zdravstvenih domovih. Po ocenah bi jih bilo potrebnih vsaj trikrat več.
- 34 pedopsihiatrov, od tega 17 v bolnišnicah, osem v specialističnih ambulantah in devet v zdravstvenih domovih. Potrebnih bi jih bilo še najmanj enkrat več.
"Ne moremo pričakovati, da bodo ljudje duševno zdravi in srečni, če se v to ne bo nič vlagalo," je poudaril Brinšek. Zaradi duševnih motenj je bilo v letu 2019 kar 1,183 milijona bolnišničnih odsotnosti, bistveno več kot zaradi bolezni dihal ali rakavih obolenj.
Kam po pomoč?
Na NIJZ so vzpostavili telefon za psihološko podporo (080 51 00), izvedli izobraževanja in pripravili strokovna gradiva za strokovnjake s področja duševnega zdravja. V drugem valu oblikovali tudi operativno skupino za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki združuje številne organizacije na humanitarnem oziroma področju duševnega zdravja. Z njeno pomočjo izvajajo raziskovalne aktivnosti in nudijo podporo: neposredno po telefonu ali v podpornih skupinah ter posredno preko gradiv.
- strokovnjaki s področja duševnega zdravja so na voljo v številnih zdravstvenih domovih in na telefonski številki 080 51 00, ki deluje 24 ur na dan.
- na voljo je tudi klicni center za psihološko podporo v času epidemije na številki 041 443 443.
- v spletni svetovalnici za mlade www.tosemjaz.net so strokovnjaki mladim na voljo za vsa vprašanja in stiske tudi v času epidemije.
