Damjan Žugelj, izbranec SDS za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, je uradnikom ministrstva za finance ob imenovanju prikril, kaj je počel v mesecih pred prihodom na ta položaj.
Nanj ga je nekdanja vlada Janeza Janše imenovala marca lani – sprva kot vršilca dolžnosti, septembra lani pa je dobil še poln mandat. Ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Šircelj, ga je izbralo kot najprimernejšega kandidata na razpisu. K prijavi je moral Žugelj predložiti še življenjepis. Toda v njem ni navedel, ali in kje je bil zaposlen pred prihodom na urad za preprečevanje pranja denarja.
Ravno nasprotno, iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu necenzurirano.si, je razvidno le, kje je Žugelj delal do avgusta 2020. Bil je svetovalec predsednika uprave hrvaške družbe Samoborka, ki se ukvarja s prodajo gradbenega materiala. Že v sredo smo razkrili, da je bil Žugelj pred prihodom na urad tesno poslovno povezan z njenim lastnikom Želimirjem Kodrićem. Gre za hrvaškega tajkuna, ki ima v lasti več gradbenih in turističnih podjetij, med njimi tudi kamp Straško na otoku Pag, ima pa tudi odlične zveze v hrvaški politiki.
Šest mesecev, ki jih v življenjepisu ni
Kaj je torej Žugelj počel v pol leta dolgem obdobju med septembrom 2020, ko po lastnih navedbah ni več delal za Kodrića, in marcem 2021, ko je postal šef urada za preprečevanje pranja denarja, ostaja skrivnost. Prav tako, zakaj je ta podatek prikril uradnikom ministrstva za finance, ki so vodili postopek izbire za direktorja urada. Žugelj za pojasnila ni dosegljiv. Znano le je, da je imel ves ta čas stalno prebivališče na Hrvaškem – v mestu Samobor, iz katerega prihaja tudi Kodrić.
Vse to še krepi opozorila, da Žugelj kot bodoči direktor javne institucije, ki ima dostop tudi do podatkov, označenih s stopnjo "strogo tajno", nikoli ne bi smel prestati varnostnega preverjanja. Urad za preprečevanje pranja denarja ima namreč dostop do podatkov o domala vseh finančnih tokovih med ljudmi in podjetji v Sloveniji. Kadarkoli jih lahko zahteva od bank, pri čemer jih lahko hrani osem let, za dodatne podatke o čezmejnih transakcijah pa lahko zaprosi urade v drugih državah.
Vladnemu uradu za varovanje tajnih podatkov bi zato moral Žugelj za deset let nazaj razkriti vso premoženje, prejemke, obveznosti, prekrškovne in kazenske postopke, okoliščine bivanja v tujini in vse potencialne stike s tujimi obveščevalnimi službami. Ali je to storil, uradno ni mogoče izvedeti. Z ministrstva, ki ga od letošnjega junija vodi Klemen Boštjančič, so nam že v sredo sporočili, da bodo na naše zaprosilo za dokumentacijo, povezano z Žugljevim imenovanjem, odgovorili "v najkrajšem možnem času". Do včeraj je nismo prejeli.
Vrh vlade je vedel za Žuglja, uradniki niso smeli
Spet drugo vprašanje je, ali res nihče v vrhu nekdanje vlade ni vedel, s čim se je pred vrnitvijo v Slovenijo ukvarjal Žugelj in s kom vse je posloval. Sploh zato, ker je nesporno, da je imel veliko zaupanje ljudi iz najožjega kroga tedanjega predsednika vlade Janeza Janše.
To dokazujejo informacije, da je Žugelj očitno sodeloval tudi v nekaterih ključnih političnih operacijah. Poročali smo že, da je urad v tednih pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami v tujini pridobival podatke, s katerimi je želela takratna vladajoča stranka oblatiti Roberta Goloba, njenega največjega političnega tekmeca. Šlo je za zgodbo o domnevni mednarodni finančni preiskavi, v katero naj bi bil vpleten Golob, a se je pozneje izkazala za neresnično. Kot smo izvedeli, so dokument, okrog katerega so v SDS zgradili afero, iz Črne gore pridobili srbski državni organi – in to na zaprosilo takrat še Žugljevega urada.
Pred tem smo razkrili, da je v prostorih urada obstajala posebna soba za zbiranje tajnih podatkov. Vanjo je lahko vstopala le izbrana skupina uslužbencev, ki jih je v zadnjih mesecih na urad pripeljal Žugelj. Po naših informacijah naj bi se intenzivno ukvarjali z anonimnimi prijavami, ki naj bi prihajale iz krogov SDS. Njegove tarče so bili opozicijski politiki, znani podjetniki, posamezni novinarji in drugi kritiki oblasti.
Je res mogoče, da bi Žugelj to počel, ne da bi v najožjem krogu nekdanjega predsednika vlade vedeli in temeljito preverili, za koga vse je delal pred prihodom na urad?
Dolguje 2,5 milijona evrov, računa nima več
V vsakem primeru je Žugelj še danes poslovno povezan z Želimirjem Kodrićem. Po javno dostopnih podatkih mu namreč še vedno dolguje 2,5 milijona evrov, ki si jih je leta 2018 izposodil za financiranje nakupa 156.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča med Slunjem in Plitvićkimi jezeri. Tam je Žugelj načrtoval gradnjo mega turističnega kompleksa z dvema hoteloma, 50 bungalovi, kongresnim centrom, igralnico in umetnim jezerom. Vrednost projekta je bila ocenjena na 26 milijonov evrov.
To pa ni edini večji turistični projekt, pri katerem je sodeloval Žugelj. Leta 2017 je podjetje Colorwizz, ki ga je Želimir Kodrić kupil od nekdanje Žugljeve soproge, v turističnem naselju Biograd na Moru kupilo večje zemljišče, na katerem naj bi v prihodnjih letih zrasel kamp s štirimi zvezdicami. Danes ima to podjetje danes za več kot pet milijonov evrov finančnih naložb.
Danes ima Žugelj na Hrvaškem ob dveh stanovanjih, ki jih je kupil brez hipotekarnega posojila, uradno v lasti še podjetje Conus, registrirano za poslovno svetovanje in finančne storitve. Konec junija letos, manj kot mesec dni po tem, ko ga je Golobova vlada razrešila s položaja, je podjetje ostalo brez edinega bančnega računa na Hrvaškem. Ali ga je Žugelj zaprl sam, ali pa je to storila banka, ni znano. Kot že omenjeno, za pojasnila ni dosegljiv.
