Ali bo petim strankam levosredinskega bloka (LMŠ, SD, SMC, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS) uspelo najti skupnega kandidata, ki bi ga podprle na glasovanju za začasnega predsednika državnega zbora, bo dokončno znano šele tik pred današnjo sejo.
Po neuradnih informacijah so trenutno v igri najmanj štiri imena.
- Predsednik vlade v odstopu Miro Cerar.
- Dosedanji predsednik državnega zbora Milan Brglez.
- Podpredsednica LMŠ Jerca Korče ali kdo drug iz vrst te stranke.
- Predsednik NSi Matej Tonin.
V politični kombinatoriki so trenutno odprte vse možnosti. Omenjenih pet strank ima namreč skupaj le 43 poslancev. Četudi bi začasnega predsednika državnega zbora podprla oba poslanca manjšin, bi še vedno potrebovali najmanj en glas. Tudi zato na sami seji niso izključeni preobrati. Ti bodo v največji meri odvisni od tega, ali in koga bodo danes podprli v SDS, NSi in Levici. Od razpleta glasovanja bo bržčas odvisna tudi usoda koalicijskih pogajanj o vladi, ki bi jo vodil Marjan Šarec.
Cerarjeva težava: kje so glasovi podpore?
Miro Cerar bo na položaj predsednika državnega zbora očitno upal do zadnjega. Četudi so mu pred dnevi podporo pri tem odrekli v LMŠ in SD, saj da Cerarjeva izvolitev na čelo državnega zbora ne bi pomenila jamstva za poznejšo vzpostavitev levosredinske vlade, je Marjan Šarec po današnjem sestanku poudaril, da je “zanje za predsednika državnega zbora sprejemljiv tudi Cerar”.
Res je, da ima Cerar v rokavu še morebitnega jokerja, to je, da si podporo zagotovi s pomočjo glasov SDS in NSi.
A sporočilo tega manevra bi bilo večplastno. Pomenil bi prvi večji, morda celo usodni udarec za morebitno (levo)sredinsko koalicijo in hkrati simbolno zmago Janeza Janše, ki bi se na politični sceni prikazal kot igralec, brez katerega ni mogoče sprejeti nobene pomembnejše odločitve. Takšen razplet bi lahko bil ne nazadnje prvi korak do novih predčasnih volitev.
"Svojega kandidata nimamo. O podpori še nismo odločali, saj mora najprej mandatno-volilna komisija potrditi mandate. Kaj bo potem, bomo videli. Kaj več ne morem komentirati," je dejal novi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Njegova izjava odraža siceršnjo taktiko SDS. Janša namreč daje vtis, da z nekakšno državniško držo stoji ob strani, a v blok sredinskih strank vrta luknje z različnimi "nemoralnimi" ponudbami in spini, vmes pa čaka na morebitne nove volitve, ki si jih med vsemi verjetno edini res želi.
Brglezova tvegana igra
Viri blizu SMC možnost, da bi si Cerar pomagal z glasovi SDS, izključujejo. Poudarjajo, da bo Cerar kandidaturo vložil le z vnaprejšnjo podporo vseh petih strank.
Tu vstopi v igro Milan Brglez, ki je v zadnjih dneh za to skrbno pripravljal teren.
Prav Brglez naj bi, zatrjujejo nekateri viri iz SMC, v javnost načrtno spuščal govorice o mogočem odhodu te stranke v desnosredinsko koalicijo. Podkrepilo jih je tudi dejstvo, da so koaliciji z Janšo naklonjeni vsaj trije od ključnih članov SMC: minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, glavni ekonomski svetovalec Aleksandar Kešeljević in član izvršnega odbora Mitja Mič Sojer.
V ozadju zadnjih razprtij znotraj SMC so različni motivi, predvsem pa osebni. Tako Cerar kot Brglez sta tudi v novih, povolilnih razmerjih moči, ko ima SMC namesto 35 le še 10 poslancev, upala na relativno visok in ugleden položaj.
Javna skrivnost je, da se Cerar kot nekdanji predsednik vlade ne vidi na položaju ministra v vladi, ki bi jo vodil njegov naslednik. Hkrati naj bi menil, da bi mu položaj državnega zbora omogočal več časa za ukvarjanje s stranko. Položaj, ki je po ustavi drugi najpomembnejši v državi, je k srcu očitno prirasel tudi Brglezu, ki bi bil pripravljen v novi vladi prevzeti tudi funkcijo zunanjega ministra.
Toda težava za Cerarja in Brgleza je, da SMC kot šele tretja največja stranka na levosredinskem polu na oba položaja ne more računati. Sledil je neizbežen spor, še eden v nizu, ki je v zadnjih dveh letih zaznamoval sobivanje med Cerarjem in Brglezom.
Končni razhod med Brglezom in SMC?
Brglezova igra je politično tvegana.
Kot vodja leve struje v SMC, ki je nasprotoval zaostritvi azilne zakonodaje in močno podpiral priznanje Palestine, lahko računa na glasove Levice.
Ob zelo verjetnem nasprotovanju treh desnih strank bi za izvolitev potreboval vsaj nekaj glasov poslancev SMC, ki pa bi v tem primeru raje podprli Cerarja. V SMC namreč prevladuje občutek, da jim njihovega kandidata za predsednika državnega zbora vsiljujejo drugi.
Ni malo tistih, ki celo menijo, da je prav zaradi zadnjih dogodkov prišel čas za odhod Brgleza iz stranke. Njegovo današnjo izjavo, da "je pripravljen začasno prevzeti vodenje državnega zbora", ob hkratnih prizadevanjih Cerarja za ta položaj razumejo kot nož v hrbet strankinega predsednika.
"Do zjutraj se bodo morali v SMC dogovoriti, kaj sploh želijo," nam je dejal vir blizu vrha ene od strank, ki sodelujejo v pogovorih o oblikovanju koalicije na levi sredini. Cerar in Brglez imata različne poglede tudi na morebitne koalicijske partnerje, saj bi prvi v novi vladi raje videl NSi, drugi pa Levico.
Kjer se prepirata dva ...
Dilema Cerar-Brglez se bo očitno presekala s kandidatom, ki ne prihaja iz SMC.
V SD so se temu položaju odrekli. Spet je torej aktualna možnost, da bi svoje ime ponudila LMŠ. Predlog, da bi položaj začasno prevzel Šarec in ga po tem, ko bi se s strankami dokončno dogovoril o koaliciji, prepustil drugemu, je prvak LMŠ sam zavrnil.
Njegova stranka je danes na sestanku ponudila tri imena, med katerimi sta bila tudi podpredsednica stranke Jerca Korče in poslanec Branko Golubović, Šarčev politični soborec iz Kamnika. Po naših informacijah ima trenutno v LMŠ prednost Korčetova, a se to lahko danes še spremeni.
V političnih krogih se vedno glasneje omenja še en mogoč scenarij – da bi vodenje državnega zbora začasno prevzel Matej Tonin, o čemer smo poročali že v ponedeljek.
Kaj pa Matej Tonin?
Kakšne so možnosti, da iz kadrovskih kolobocij, ki smo jih priča v zadnjih dneh, kot zmagovalec izplava Tonin?
Po naših informacijah so v LMŠ pripravljeni tudi na to možnost, ki bi jo v NSi razumeli kot gesto, da jih Šarec vidi kot integralni del nove koalicije. Kot tako bi jo lahko predstavili delu članstva, ki bolj navija za povezovanje z Janšo.
Seveda ima tudi ta scenarij "kavelj 22". Tonin bi zagotovo dobil podporo SDS, ne pa nujno tudi preostalih levosredinskih strank. Sploh tistih, ki že v Cerarju niso videle jamstva za oblikovanje levosredinske koalicije. Če bi Tonina izvolila koalicija SDS-LMŠ-NSi-SNS, bi bilo lahko sporočilo enako kot v primeru Cerarjeve izvolitve s pomočjo SDS.
Tega se Šarec očitno zaveda, zato je danes ponovil, da bo pet strank do današnje seje izbralo in predlagalo eno ime, za katerimi bodo stali glasovi njihovi poslancev. Predstavnikov NSi na današnjih pogovorih v Kamniku ni bilo.
Že danes vemo, da bo koalicija težka za vladanje
Če je kadrovanje novega predsednika državnega zbora generalka za pogovore o novi koaliciji, je jasno, da je pred prvakom LMŠ mukotrpno delo. Nič lažje ne bo niti po morebitni potrditvi njegove vlade v državnem zboru.
Vlada petih strank, ki bi se jim pridružila NSi ali pa bi jo Levica podprla v okviru nekakšnega "partnerstva za razvoj", bi lahko imela velike težave. Ne toliko zaradi morebitnih ideoloških razhajanj, ampak zaradi kompleksnih političnih in osebnih razmerij v strankah in med njimi.
Kot že omenjeno, je dolgoročna prihodnost Brglezovega krila v SMC vprašljiva. Tudi odnosi med SMC in SD so močno, morda celo nepovratno načeti. Z neba je vidno, da med koalicijskima partnericama v Cerarjevi vladi ni zaupanja.
Medtem ko v SMC krivijo SD za notranje razbijanje Cerarjeve vlade v zadnjem letu mandata, se v SD še vedno vidijo kot hegemon leve sredine. Nekatere zamere so tudi osebne narave, saj da v SMC niso v ustrezni miri branili ministrov iz vrst SD, ki so se znašli v različnih aferah.
V vsakem primeru bo veliko več jasno že danes popoldne.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
