"Osel gre samo enkrat na led." (slovenski pregovor)
Saga o energetski neodvisnosti se nadaljuje. Imamo novo strokovno skupino, ki bo preučila vse potrebno in potem ugotovila, da je najboljša pot naprej gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK2). Od premierja, ki prihaja iz energetike, smo novo jedrsko elektrarno vsekakor pričakovali, saj jedrska energija velja za ekonomsko smotrn in varen vir energije. Kljub temu je odločitev kaj grenka, saj smo približno tak projekt že imeli na mizi.
Projekt NEK2 je bil na vladnem situ že davnega leta 2005, ki spada v prazgodovino. Istega leta se je aktualni angleški kralj poročil z Camillo Parker Bowles, ustanovljen je bil znan spletni portal za deljenje videovsebin YouTube in plačevali smo s tolarji, ne evri.
Takratna vlada, po naključju v praktično enaki zasedbi kot pred dobrim letom in pol, je imela briljantno idejo. Namesto NEK2 smo raje gradili TEŠ6, da bomo kurili domač premog namesto uvoženega urana. Da domačega premoga ni bilo dovolj, jih ni zanimalo. Da bo projekt neekonomičen zaradi omejitev izpustov, tudi ne. Za njihovo napako drago plačujemo sedaj in drago jo bodo plačevali še naši vnuki.
Še huje je, da je TEŠ6 postal spomenik korupciji in klientelizmu. Kar naj bi bila cenejša možnost, je postala dražja od ocen za NEK2. Namesto elektrarne za 50 let smo dobili zmazek, ki smo ga začeli zapirati, še preden je zares začel delovati. Sedaj sicer druga vlada poskuša rešiti situacijo in nam ponuja projekt, ki smo ga pred toliko leti zavrnili kot slabšega.
Zdaj jedrske elektrarne drage in stroškovno vprašljive
Ustanovitev skupine vsekakor pozdravljam, toda vmes je Sava Dolinka že postala Sava, nato Donava, iz nje Črno morje in iz tam dež, ki je pred dvema mesecema pustošil po Koroški. Jedrska energija je nekoč bila varna in ekonomsko izredno učinkovita, zdaj pa nekaj od tega ni več. Zaradi vsesvetovne histerije proti jedrski energiji so se zaostrili pogoji za postavitev novih elektrarn, izvajalci so opustili gradnjo novih in prešli na druge projekte. Vse jedrske elektrarne, zgrajene v zadnjem desetletju, so bile lokalne različice TEŠ6 – pregrešno drage in stroškovno vprašljive.
To ni krivda jedrske energije, ta ostaja varen in primeren vir energije, ki jo potrebuje moderna civilizacija. Nič nimam proti jedrski energiji kot taki, toda zavedati se moramo, da je gradnja nove jedrske elektrarne leta 2023 neznansko večji projekt, kot bi bila leta 2005, in neprimerljiva s težavami leta 1981, ko smo začeli graditi sedanjo Nuklearno elektrarno Krško. Pričakovati moramo, da bo projekt trajal dlje in bo mnogo dražji, kot bodo kazale projekcije, ker je to realnost industrije, v katero bi investirali.
Sočasno smo vmes dobili potencialne konkurente jedrski energiji. Prva so sončne elektrarne, kjer imamo še ogromno neizkoriščenega potenciala. Lahko bi se zgledovali po Češki, ki z občutno manj primernim podnebjem kar 10 odstotkov električne energije pridobi iz sončnih elektrarn. Druga možnost so vetrne elektrarne, ki v resnici ne predstavljajo velike nevarnosti ne pticam in ne kitom. Tudi raka ne povzročajo.
Kaj pa sončne in vetrne elektrarne?
Velika prednost teh virov energije pred jedrsko energijo je, da jih lahko drobimo. Ne moremo namreč postaviti več majhnih jedrskih reaktorjev, ker ti niso učinkoviti in tudi ne poceni. Lahko pa postavimo veliko majhnih sončnih in vetrnih elektrarn. Tveganje vsake posamezne investicije je tu veliko manjše kot pri jedrski elektrarni in še vedno pridobimo potrebno električno energijo.
Prav je, da jedrsko energijo vzamemo kot resen, moderen vir energije za prihodnost, toda nujno je preveriti, ali za Slovenijo obstaja pametna alternativa. Že res, da s(m)o leta 2005 naredili napako in namesto NEK2 gradili neučinkovit projekt, katerega edini doprinos k dobrobiti Slovenije je ta, da je pokazal, kdo so profesionalni kradljivci v naši politiki.
Iz te lekcije se nismo naučili kaj dosti, ker precej sodelujočih in vpletenih še vedno sega po najvišjih položajih v naši državi.
Toda še vedno ostaja tudi druga lekcija: vse alternative je potrebno natančno preučiti, pretehtati dobre in slabe lastnosti vseh možnosti in transparentno predstaviti, kaj bi bilo dobro narediti in zakaj. Preden gradimo NEK2, preden tvegamo TEŠ7, moramo zahtevati, da nam strokovna skupina obrazloži, zakaj ne moremo enakega doseči s sončnimi in/ali vetrnimi elektrarnami in drugimi viri energije, ki so manjši, bolj fleksibilni in predstavljajo manjša tveganja kot megalomanski projekt jedrske elektrarne.
Nekatere težave sončne in vetrne energije so poznane. Odvisne so od vremena. Proizvajajo namreč energijo, ko jo lahko, ne takrat, ko jo mi potrebujemo. Toda na voljo so tudi načini hranjenja energije, ki jih pred 18 leti še nismo imeli. Resno je treba pretehtati, ali so prednosti velikega, dragega in tveganega projekta tako velike in pomanjkljivosti alternativ tako drastične, da jih nobena moderna tehnologija ne razreši. Morda so, morda niso. To niso vprašanja, na katere bi lahko odgovorili laiki.
Ne smemo se zadovoljiti s parolami
Toda gre za odgovore, ki jih od strokovne skupine moramo zahtevati. Če je strokovna skupina res strokovna, bo te odgovore lahko podala. Zahtevati moramo, da jih dejansko tudi da.
Zelo verjetno bomo res gradili NEK2 in če bo tako, moramo biti resnično prepričani, da je to najboljša možnost, da smo temeljito preučili vse druge možnosti in da nobena ni prišla niti blizu zaradi teh ali onih razlogov, ki morajo biti poznani in določni. Nobenih "tako pravijo" ne smemo sprejeti, enkrat je bilo dovolj. Le takrat, ko bomo imeli določne odgovore na mizi, bomo lahko vedeli, da res ravnamo smelo, kot razvita država in inteligentna družba.
TEŠ6 so nam prodali na neo-komunistični paroli tipa "oprimo se na lastne sile", rezultat ni izostal. Od novega, večjega in dražjega projekta moramo zahtevati malo več kot parole. Od strokovnih skupin moramo tudi zahtevati, da se vedejo kot strokovnjaki in konstruktivno rešijo vprašanja, ki jih podamo.
Le tako ne bomo šli več na led. Pa en lep oslovski pozdrav vsem. Iiii-aaa.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
