V političnih krogih velja DeSUS za najšibkejši člen koalicije Janeza Janše. Nezadovoljstva v stranki je vse več. Vse težje ga miri predsednica Aleksandra Pivec, ki sama daje mešane signale o prihodnosti DeSUS v koaliciji. Na eni strani na političnem trgu širi informacije o možnem izstopu iz vlade, če koalicija ne bo ugodila zahtevam stranke. Na drugi strani Pivčeva ne skriva odličnih osebnih odnosov z Janšo, ki so vidni tudi iz dogovorov o kadrovanju.
Toda zadnjo besedo o usodi DeSUS v vladi imajo poslanci, ki jim padec Janševe vlade in morebitne predčasne volitve zagotovo niso v interesu. Ne le političnem, ampak predvsem ekonomskem.
Ob poslanski plači še 40 odstotkov pokojnine
DeSUS ima pet poslancev, ki Janševi koaliciji omogočajo parlamentarno večino brez pomoči poslancev obeh manjšin in Slovenske nacionalne stranke (SNS). Dva med njimi se bosta po tem mandatu umaknila iz politike. To sta 66-letni Franc Jurša, ki vodi poslansko skupino DeSUS, in leto dni starejši Branko Simonovič. Do takrat bosta prejemala plačo, ki je med najvišjimi v državnem zboru.
Simonovič je tako maja prejel 4040 evrov bruto plače. Po višini plače je zaostal le za predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem, ki je prejel 30 evrov bruto več. Na plačni lestvici poslancev je visoko, na petem mestu, tudi Jurša. Maja je prejel 3764 evrov plače. Ob Zorčiču in Simonoviču sta ga prehitela še Jože Tanko in Danijel Krivec (oba SDS). Opozoriti velja, da gre za plače, znižane zaradi epidemije. Marca sta Simonovič in Jurša prejela 5479 oziroma 5101 evrov bruto izplačila.
Jurša je poslanec DeSUS od leta 2008, Simonovič pa je bil v času Karla Erjavca generalni sekretar stranke. Oba izpolnjujeta tudi pogoje za upokojitev, zato sta ob plači upravičena do izplačila štiridesetih odstotkov starostne pokojnine. To jima omogoča lani spremenjen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim je vlada Marjana Šarca želela spodbujati delo starejših. Zanj so glasovali tudi poslanci DeSUS.
Ali in koliko tega izplačila prejemata, v državnem zboru ne vedo, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pa teh podatkov ne daje. Tudi v poslanski skupini DeSUS jih nimajo.
Poslanec, ki je med vsemi prejel najmanj glasov
Jurša in Simonovič prejemata še po 800 oziroma 700 evrov pavšala za pokrivanje stroškov, povezanih z opravljanjem funkcije v volilni enoti. V Ljubljani imata tudi službeno stanovanje, za katerega Jurša plačuje slabih 90 evrov najemnine, Simonovič pa 65 evrov. Prejemata še dobrih 140 evrov mesečnega nadomestila za ločeno življenje.
Oba imata zato močne osebne in ekonomske razloge, da ne pride do predčasnih volitev. V tem primeru bi se namreč njuna politična kariera končala. Jurša bi se za stalno vrnil domov v Ljutomer, Simonovič pa v Izolo. Njune pokojnine bi bile bistveno nižje od sedanjih prejemkov in ugodnosti, do katerih sta v primeru rednih volitev upravičena še do leta 2022.
Še boljše razloge za dvigovanje rok v podporo koaliciji ima 62-letni Ivan Hršak. Nazadnje je bil izvoljen le po zaslugi veljavnega volilnega sistema, saj je med vsemi poslanci prejel daleč najmanj glasov. Njegovo ime je obkrožilo le 373 volilcev v volilnem okraju Hrastnik. Napovedana sprememba volilnega sistema, ki jo je zahtevalo ustavno sodišče, bo zelo verjetno Hršakove možnosti za ponovno izvolitev še znižala. Tega se sam zagotovo dobro zaveda.
Marca je Hršak prejel 5057 evrov bruto plače (v maju 3720 evrov). Državni zbor mu je izplačal še 600 evrov pavšala za opravljanje funkcije v volilni enoti in 112 evrov kilometrine.
Skupaj so dobili tri tisoč glasov
Med ostalimi poslanci DeSUS ima službeno stanovanje še 61-letni Jurij Lep. Zanj plačuje 132 evrov najemnine. S 4430 evri bruto, ki jih je prejel v marcu, je daleč najslabše plačani poslanec upokojenske stranke. Prejel je še 700 evrov pavšala za opravljanje funkcije v volilni enoti in 140 evrov dodatka za ločeno življenje.
Najmlajši poslanec DeSUS, 59-letni Robert Polnar, pa je marca prejel 4954 evrov bruto plače. Ob 600 evrov pavšala mu je državni zbor izplačal še slabih 163 evrov potnih stroškov.
Vsakršne napovedi Aleksandre Pivec, ki bi dopuščale možnost odhoda DeSUS iz koalicije, gre zato jemati z veliko rezerve. Pivčeva namreč nima nobenega vzvoda pritiska na poslance. Podedovala jih je še od Karla Erjavca, ki ga je v začetku leta nasledila na čelu stranke, zamenjati pa jih ne more. Skupaj so na volitvah leta 2018 dobili 3095 glasov. To je recimo 600 glasov manj, kot jih je dobil Luka Mesec, in dvakrat manj od števila glasov, ki sta jih dobila Marjan Šarec in Janez Janša.
Skupaj postavili 21 vprašanj – v dveh letih
Takšen položaj bolj ustreza poslancem, ki se v tem mandatu niso ravno pretegnili od dela. Vsa peterica je od leta 2018 skupaj vložila 21 poslanskih vprašanj in pobud. Za primerjavo: povprečni slovenski poslanec jih je v tem času zabeležil 32, torej enajst več kot vsi poslanci DeSUS skupaj.
Da Pivčeva še zdaleč ne obvladuje poslancev, dokazujejo občasni kratki stiki na relaciji vodstvo DeSUS – parlament. Nazadnje sredi meseca, ko so poslanci DeSUS bojkotirali vrh koalicije na Brdu pri Kranju zaradi vprašanja demografskega sklada. V stranki namreč vse bolj prevladuje ocena, da se Pivčeva glede demografskega sklada in ostalih vladnih odločitev bolj usklajuje s SDS kot z lastno stranko, o čemer so očitno prepričani tudi poslanci.
Pri trgovanju Pivčeve z njihovimi glasovi gre tako za račune brez krčmarja. To bi morali vedeti tako tisti, ki stavijo na predčasne volitve, kot tudi snovalci novih, projektnih koalicij, ki so trenutno v opoziciji.
