V Demokratični stranki upokojencev (DeSUS) je spet vroče. Le tri mesece po izvolitvi Aleksandre Pivec za predsednico je nezadovoljstva v njenih vrstah vse več.
Nekateri lokalni odbori predsednici očitajo, da vlada sprejema odločitve v nasprotju z zahtevami, ki jih je stranka postavila ob vstopu v koalicijo Janeza Janše. Ugotavljajo, da vodstvo stranke nima stika s terenom, kar je bil eden glavnih očitkov Pivčeve nekdanjemu predsedniku Karlu Erjavcu. Nezadovoljni so z delom nove generalne sekretarke Nine Stankovič, ki ob Pivčevi in ministru za zdravje Tomažu Gantarju velja za najmočnejšo osebo v stranki. Prve razpoke naj bi se pojavljale tudi v odnosu med Pivčevo in Gantarjem.
"Informacij z vrha stranke ni"
Najbolj kritični do Pivčeve so posamezni odbori iz vzhodne in osrednje Slovenije. Drago Kocbek, predsednik območnega odbora iz Radencev, se je tako pred tednom dni na vodstvo stranke obrnil z daljšim pismom. "Vlada oziroma SDS kadruje vse več oseb z vprašljivim dosedanjim delom, očitno pod skupnim imenovalcem 'samo, da je naš'. Mi pa nič o tem," je zapisal Kocbek.
Opozoril je tudi pred prihajajočimi "temeljitimi posegi v zdravstvo, med drugim tudi s predvideno oskrbo zunaj zdravstvenih ustanov, kar bi se dalo razumeti kot privatizacija zdravstva". Da njegovo mnenje delijo v več drugih odborih, nam je potrdilo več sogovornikov iz stranke, ki so želeli ostati neimenovani.
Čeprav v stranki zatrjujejo, da "s članstvom vodijo reden dialog po elektronski pošti in telefonih", temu očitno ni tako. "Informacij z vrha stranke ni. Nobenih pojasnil, le veliko govoric," nam je dejala Breda Jesenko, predsednica ljubljanskega odbora DeSUS. Pivčeva naj bi se tako šele prejšnji teden prvič od vstopa v Janševo vlado srečala s poslanci.
Potni stroški generalne sekretarke
Že od vstopa v Janševo vlado tako v stranki ni nobenih posvetovanj glede vprašanj, ki se tičejo vloge DeSUS v koaliciji. Odbori, ki jih ima stranka, ne delujejo, kar v vodstvu DeSUS pripisujejo omejitvi gibanja zaradi epidemije.
Največ nezadovoljstva leti na delo Nine Stankovič, ki je od 15. marca zaposlena na stranki kot generalna sekretarka. Na tem položaju je nasledila Lidijo Štruc. Ker DeSUS še vedno nima pravilnika o nagrajevanju, je plačo Stankovičeve določila Pivčeva. Koliko znaša, v stranki ne razkrivajo. Pojasnili so le, da je plača generalne sekretarke v rangu sekretarja poslanske skupine v državnem zboru, torej od 2900 do 3500 evrov bruto. Nina Stankovič nam je pojasnila le, da je njena plača nižja od 3500 evrov bruto.
A to niso vsi njeni prihodki. Po nekaterih informacijah naj bi si na stranki že izplačala za približno 480 evrov potnih stroškov. To je znesek, večji od treh solidarnostnih dodatkov za upokojence, ki jih je prinesel prvi "proti-korona" paket. Stankovičeva, ki ne vozi avtomobila, je v pogovoru najprej zatrdila, da je šlo za kilometrino, nato pa poudarila, da gre za vračilo računov za taksi. "Veliko smo potovali po Sloveniji," nam je dejala in v obrambi navrgla podatek, da je DeSUS letos za potne stroške članov plačal že 6000 evrov. Pred tem je bila zaposlena na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Pivčeva. V začetku aprila je prejela za 3430 evrov plače in odpravnine.
Demografski sklad, depeša o medijih, kadrovanje ...
Glede položaja stranke v Janševi koaliciji nekatere člane najbolj moti molk DeSUS pri načenjanju tako imenovanih ideoloških tem in popuščanje Janši.
Drago Kocbek je tako opozoril na primer depeše o "komunističnih medijih", ki jo je ministrstvo za zunanje zadeve poslalo Svetu Evrope. "Od dokumenta smo se jasno distancirali v sami razpravi, na odborih pa se sploh nismo oglasili in (s tem, op. a.) svoje distanciranje od vsebine dokumenta postavili pod velik vprašaj," je zapisal v pismu. Poudaril je, da "vlada sprejema odločitve in ukrepe, ki so v direktnem nasprotju z našimi zahtevami ob vstopu v koalicijo".
Pri ustanavljanju demografskega sklada je DeSUS v ozadju, pobudo pa je prepustil SDS, je slišati med članstvom. "Delamo vse, da bi bil demografski sklad ustanovljen jeseni 2020. O tem že tečejo pogovori znotraj koalicije," odgovarjajo na stranki.
Veliko je kritik tudi zaradi kadrovanja. "Krožijo informacije, da bodo na nekaterih vodilnih mestih zamenjali naše ljudi. Temu bomo odločno nasprotovali," napoveduje Breda Jesenko. Tudi Kocbek je opozoril, da je stranka v novo vlado imenovala zelo malo ljudi na resorje, kjer nima ministra. Nekateri drugi člani opozarjajo, da bi lahko DeSUS dobil stigmo stranke kmetov, medtem ko volilni bazen upokojencev napada Stranka Alenke Bratušek (SAB).
Prve razpoke med Pivčevo in Gantarjem
Po naših informacijah je prišlo do prvih večjih nesoglasij tudi med Pivčevo in Gantarjem. Razloga naj bi bila najmanj dva. Prvi je kadrovske narave.
Glavna izbira DeSUS za položaje v državnem gospodarstvu je namreč že nekaj časa Andrej Prebil, nekdanji izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Odstopil je marca lani po objavi ugotovitvah interne revizije posla s prodajo zemljišča v Logatcu, v katerem je zasebni posrednik Svet Re ustvaril milijon evrov dobička.
V stranki so zatrdili, da Prebil "ni ne njen član ne izbira". Toda v kvoti DeSUS je bil najprej izbran v programski svet RTV Slovenija. Še pred dnevi je bil v igri tudi za nadzorniški položaj v državnem Elesu. Kot smo neuradno izvedeli, Prebilu pot utira Pivčeva. Temu pa naj bi začel nasprotovati Tomaž Gantar, ki je imel pred leti stike s Prebilom prek skupnega prijatelja Igorja Jurija Pogačarja, nekdanjega lastnika Ram Investa. Pogačar nam je zatrdil, da s Prebilom že nekaj časa ni bil v stiku.
Drugi razlog je odnos s predsednikom vlade. Ni skrivnost, da Janša do obeh ministrov iz vrst DeSUS nima istega odnosa. Medtem ko je do Pivčeve prizanesljiv, celo prijazen, je Gantar med ministri, ki mu Janša namenja največ kritik. Pri tem ga predsednica stranke, ki ji je Gantar pomagal pri rušenju Karla Erjavca, do zdaj še ni javno vzela v bran.
Predsednik vlade je tako v svoj kabinet za državno sekretarko imenoval Jelko Godec, nekdanjo poslanko SDS. Zadolžena je za področje zdravje, kar pomeni, da neposredno posega v Gantarjeve pristojnosti. Dodatne zamere naj bi si Gantar nakopal s postavitvijo Ivana Eržena za začasnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je znano, je Eržen v začetku aprila javno podvomil v učinkovitost nekatere ukrepov za omejevanje širjenja COVID-19.
Volitve izpraznile blagajno DeSUS
V DeSUS si predčasnih volitev ali izstopa iz vlade verjetno ne morejo privoščiti. Zadnje parlamentarne, lokalne in evropske volitve so dodobra izpraznile njihovo blagajno. Porazni rezultati pa so močno priprli prilive denarja iz državnega proračuna.
Še do pred nekaj leti najbogatejša stranka na domačem političnem parketu je vse stavila na volitve v državni zbor leta 2018. Porabila je okoli 360.000 evrov, kar je skoraj toliko kot SD. A je pogorela. Osvojila je vsega pet poslanskih sedežev in dosegla daleč najslabši rezultat, odkar je njeno vodenje prevzel Karl Erjavec. Na poslanca je DeSUS "plačal" skoraj 72.000 evrov. Za primerjavo, v SDS so za poslanca porabili 17.000 evrov, v LMŠ pa le osem tisočakov.
To je drastično poslabšalo finančno sliko DeSUS. Koliko prihodkov je stranka ustvarila v lanskem letu, bo znano šele čez nekaj mesecev. Že zdaj pa je jasno, da bodo bistveno nižji kot v letu 2018, ko jih je bilo za okoli 562.000 evrov. Veliko večino sredstev prejme iz proračunov države in lokalnih skupnosti, ki pa so se lani znižala za več kot četrtino.
Od članarin so v DeSUS prejeli dobrih 32.000 evrov, od donacij pa okoli 29.000 evrov. To je precej več od novejših strank, kot sta LMŠ in Levica, a povsem neprimerljivo s tem, koliko pri svojih članih in simpatizerjih zberejo SDS, SD in NSi.
