Slovenija se je na področju železnic v zadnjih letih lotila treh velikih investicijskih ciklov, ki so skupaj vredni približno štiri milijarde evrov:
- tako bo 1,1 milijarde evrov namenila za gradnjo drugega tira proge med Divačo in Koprom.
- vsaj 1,3 milijarde evrov jo bodo stale posodobitve prog in drugi projekti, ki bodo izboljšali zmogljivosti in pogoje za tovorni promet.
- še 1,5 milijarde evrov pa bo šlo za projekte na področju potniškega prometa, med katerimi prevladujejo nadgradnje in obnove železniških postaj.
Gradnja in posodobitev domačega železniškega omrežja je tako trenutno daleč največji infrastrukturni projekt v državi. Praktično v celoti sodi pod ministrstvo za infrastrukturo, ki ga od januarja vodi Alenka Bratušek.
V zadnjih dneh je tako prišlo do več kadrovskih odločitev, ki bodo v pomembni meri vplivala na dogajanja na teh projektih:
1. Menjava na čelu direkcije, ki upravlja z milijardami
Vse investicije na področju železnic - z izjemo drugega tira, za katerega je pristojno podjetje 2TDK – vodi državna direkcija za infrastrukturo. Gre za organ v sestavi istoimenskega ministrstva, ki je med drugim zadolžen še za gradnjo in vzdrževanje državnih cest in kolesarskega omrežja.
Konec novembra je na čelu direkcije prišlo do zamenjave. Njeno vodenje je začasno prevzela Karmen Praprotnik. Na tem položaju je nasledila Bojana Tičarja, ki je na čelo direkcije prišel po lanski zamenjavi oblasti. Tičar je veljal za izbiro takratnega ministra za infrastrukturo Bojana Kumra, ki je po povečanju števila resorjev prevzel vodenje ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Javna skrivnost je bila, da Bratušek ni bila zadovoljna z njegovim delom, zato ga je vlada konec prejšnjega meseca na njen predlog razrešila. Njegova naslednica Karmen Praprotnik je bila že pred tem zaposlena na direkciji.
Gre za potezo, ki bo zelo verjetno še okrepila položaj Dejana Jurkoviča, vodje sektorja za železnice na direkciji, ki je pristojen za pripravo in izvedbo razpisov. Na tem položaju je že skoraj desetletje, velja pa za uradnika, o katerem ima dobro mnenje tudi večina gradbincev.
V zadnjih letih se je Jurkovič pojavljal v dveh zgodbah. Bil je lastnik stanovanja v Ljubljani, v katerem je pred volitvami živela predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Obenem pa je njegov sorodnik tudi lastnik in direktor podjetja Mind Inženiring, ki je leta 2021 zgolj z dvema zaposlenima uspelo postati super nadzornik projekta drugi tir. Od takrat je od podjetja 2TDK prejelo že 712.000 evrov, še dodatnih 340.000 evrov pa od ministrstva za infrastrukturo.
O tem, kako pomemben organ je direkcija, najbolj govorijo številke. Samo letos je direkcija razdelila že za 715 milijonov evrov sredstev, To je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem proračunu je imela direkcija na voljo 984 milijonov evrov sredstev, kar je 144 milijonov evrov oziroma 17 odstotkov več kot lani. Od tega je za železniški promet in infrastrukturo namenjenih rekordnih 527 milijonov evrov. Samo za investicije so na direkciji porabili 380 milijonov evrov. Za primerjavo, lani je šlo za celotno postavko "železnice" 362 milijonov evrov.
Preberite še:
To je železniška postaja, ki nas bo stala 126 milijonov evrov
2. Zaupnik Alenke Bratušek je nadzornik na železnicah
V poslovnem sistemu Slovenskih železnic (SŽ) ima eno ključnih vlog hčerinsko podjetje SŽ-Infrastruktura, ki v imenu države upravlja javno železniško infrastrukturo, jo vzdržuje, skrbi za njeno obratovanje ... Samo letos mu je direkcija nakazala 121 milijonov evrov, kar je največ med vsemi posameznimi prejemniki. V zadnjem obdobju letno v povprečju ustvari od 2,5 do 7 milijonov evrov dobička.
Konec prejšnjega meseca sta država in SŽ prevetrila nadzorni svet SŽ-Infrastrukture, iz katerega sta se morala posloviti Urška Grmek, vodja kabineta nekdanjega ministra za finance Andreja Širclja, in Matjaž Trontelj, nekdanji izvršni direktor Vzajemne in član izvršilnega odbora NSi. Vanj sta bila imenovana Jernej Pavlič, sekretar v kabinetu Alenke Bratušek, in Tjaša Ribič Urh iz družbe Gen-I.
Pavlič je dolgoletni zaupnik Alenke Bratušek in velja za njeno desno roko. Po pričevanjih iz gradbenih krogov je imel med poplavami ključno vlogo pri operativnem usmerjanju koncesionarjev in drugih gradbincev, ki so imeli mehanizacijo na prizadetih območjih. Pred desetletjem je bil državni sekretar v njenem premierskem kabinetu, pozneje tudi generalni sekretar njene stranke.
Preberite še:
Posli na tirih: Petrič, Mes & co. z edino ponudbo, 15 milijonov nad ceno
3. Dušan Mes ostaja na čelu SŽ ...
Nadzorniki SŽ so konec prejšnjega tedna nov mandat na čelu družbe podelili Dušanu Mesu, ki je na položaju generalnega direktorja od leta 2012. Na njem je preživel že pet vlad, nov mandat pa se mu bo iztekel leta 2028. Mes velja za enega najvplivnejših domačih direktorjev, ki je dobro zapisan tako na levi kot desni strani slovenske politike.
Četudi železnice gradi država, ne pa SŽ, ima njihov generalni direktor dejansko precej pomembno vlogo pri določanju, kdo vse bo sodeloval pri gradnji posameznega projekta. Poslovni sistem SŽ je namreč lastnik Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), ki je zaradi referenc in specifičnih znanj zelo zaželen partner v konzorcijih domačih gradbincev. Ko je Bratušek leta 2019 kot resorna ministrica ustanovila delovno skupino za preučitev možnosti učinkovite posodobitve in razvoja železniške infrastrukture, je njeno vodenje zaupala Mesu.
Preberite še:
Škrabcu 13-milijonski aneks na železnicah. Kdo je zanj odgovoren?
4. ... Jurij Kač pa na DRI
Že pred dvema mesececa pa je nov mandat dobil tudi Jurij Kač, dolgoletni direktor državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), največjega inženirskega podjetja pri nas, ki izvaja nadzor številnih državnih železniških projektov. Prav mnenje inženirjev DRI je recimo ključnega pomena pri presoji direkcije oziroma ministrstva o odobritvi aneksa k pogodbeni ceni pri posameznem projektu.
Kač je na čelu DRI od leta 2013, pred tem pa je bil sekretar v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Veljal je za pisca infrastrukturnega programa SMC, ko jo je vodil Miro Cerar.
