Tik pred iztekom lanskega leta, natančneje 19. decembra dopoldne, sta se pri znanem ljubljanskem notarju Jožetu Sikošku srečala Dijana Đuđić in predsednik SDS Janez Janša.
Sklenila sta posojilno pogodbo, po kateri si je SDS od 32-letnice iz Republike Srpske oziroma kraja Prijedor izposodila 450 tisoč evrov. O tem je danes prvi poročal časnik Večer.
Janša o posojilni pogodbi: Za njeno zakonitost odgovarja notar
Denar smo si sposodili pri fizični osebi, ki denar posoja tudi drugim. Ne drži, da gre za davčno dolžnico, se je prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša odzval na poročanje.
V stik z Danijelo Đunić smo prišli preko podjetja, kjer imamo svoj delež. Izvršni odbor je v preteklih letih sklenil, da bo prodal svoj delež v podjetju Nova Obzorja, da bo to naredil postopoma in v skladu z zakonom o političnih strankah.
Pogodba je bila sklenjena pri notarju. O njeni zakonitosti odgovarja notariat.
Ne drži, da gre za osebo, ki je davčna dolžnica. Denar smo si sposodili pri fizični osebi, ki denar posoja tudi drugim.
Če bo pristojna institucija presodila, da je bila vsota prevelika, jo bomo del vrnili. Če se bo izkazalo, da smo naredili kaj narobe, bomo plačali kazen.
Zastavili delež v strankarskem glasilu
Posojilo, ki se bo črpalo prek računa, odprtega pri ruski državni banki Sberbank, je izredno ugodno.
SDS bo v dveh letih, kolikor je rok za vračilo posojila, plačevala le nespremenljivo dvoodstotno obrestno mero. Pod takimi pogoji se trenutno fizične osebe in podjetja pri slovenskih bankah praktično ne morejo zadolževati.
Janša je kot zastopnik SDS v zavarovanje posojila zastavil 44-odstotni delež v podjetju Nova Obzorja, ki se ukvarja z izdajo strankarskega glasila Demokracija.
Policija: Posojila eden od načinov pranja denarja
Na policiji so seznanjeni s prelivanjem denarja iz prepovedanih poslov v Slovenijo prek posojilnih pogodb.
"Gre za eno izmed nepoštenih oziroma kaznivih praks, ki se pojavljajo pri različnih načinih storitve kaznivih dejanj ali kot eno izmed izvršitvenih ravnanj pri izpolnitvi posameznega znaka kaznivega dejanja pranja denarja," so pojasnili na policijski upravi Celje.
Nenavadno je, da je Đuđićeva pristala na takšno zavarovanje. Iz bilanc podjetja je namreč razvidno, da je njegova vrednost bistveno nižja. V letu 2016 je ustvarilo pičlih osem tisoč evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
Hkrati je pomembno dejstvo, da gre za manjšinski delež. V začetku lanskega leta je večinski delež v Novih Obzorjih prevzela madžarska medijska skupina Ripost, ki velja za politični projekt stranke Fidesz Viktorja Orbana.
Posli s slamnatimi podjetji
O poslovni dejavnosti Dijane Đuđić, bosanske državljanke, ni mogoče izvedeti praktično ničesar. Tako ni znano, od kod ji milijonski zneski, ki jih prek posojilnih pogodb kanalizira v Slovenijo.
Prihaja iz Republike Srpske, kjer že dalj časa poslovno deluje znani davčni svetovalec Rok Snežić. Ta je leta 2013 priznal krivdo za davčne utaje. Šlo je za sporne posle s slamnatimi podjetji oziroma s tako imenovanimi missing traderji.
Kaj so missing traderji?
Missing traderji so podjetja, ki izdajajo fiktivne račune davčnim zavezancem, sama pa ne plačajo DDV. Podjetje, ki pri poslu sodeluje, nato od Dursa zahteva odbitek vstopnega DDV ali vračilo DDV, ki pa ga missing trader pred tem ni plačal. Od leta 2006 Durs podjetjem, ki jih sumi zlorabe identifikacijske številke za DDV, tako da drugim zavezancem omogočijo odbitek DDV, številko odvzeme.
Utaja 300 tisoč evrov davka
Podatki kažejo, da je tudi Đuđićeva vpletena v več spornih poslov, v katerih nastopajo missing traderji.
Enega od njih preiskuje celjska policijska uprava. Tam sumijo, da je Družba ŽML, ki je bila pred stečajem v lasti državljanke BiH, utajila za 305 tisoč evrov davka na dodano vrednost (DDV).
Podjetje, ki se je uradno ukvarjalo s posredništvom pri prodaji raznovrstnega blaga, je danes v stečaju. Za njim in poslovnimi listinami pa so se izgubile vse sledi.
Kot smo izvedeli, je bilo podjetje pod drobnogledom celjskega finančnega urada zaradi suma kršitve opustitve plačila DDV. Inšpekcijski nadzor je potrdil, da je imelo "vlogo missing traderja oziroma neplačujočega gospodarskega subjekta".
Veriga navideznih poslov, za katere so bili izdani navidezni računi, se je začela pri hrvaškem podjetju Betnava. Vmesni člen je bilo podjetje Družba ŽML, končni pa podjetje Poštajner, ki se je ukvarjalo z veleprodajo gradbenega materiala.
"Direktor in družbenik podjetja Betnava (Igor Božić, op. p.) je tesni sodelavec in osebni prijatelj odgovorne osebe v podjetju Poštajner (Romana Stropnika, op. p.)," je ugotovila stečajna upraviteljica Družbe ŽML Katja Skumavec.
Finančna uprava (Furs) od propadlega podjetja Poštajner po naših podatkih zahteva plačilo najmanj 1,3 milijona evrov neporavnanih davčnih obveznosti.
Na policiji so potrdili, da preverjajo določene sume nepravilnosti. "Zadeva je v zgodnji fazi predkazenskega postopka, zato je o konkretnih zadevah prenagljeno govoriti," so pojasnili.
Stečajna upraviteljica Katja Skumavec je pretekli teden povedala, da je poskušala priti v stik z Đuđićevo, da bi izvedla primopredajo poslov in od nje prevzela dokumentacijo, vendar neuspešno, zato jo je zaradi prekrška prijavila ministrstvu za pravosodje.
Notar pod drobnogledom kriminalistov
Že leta 2014 smo razkrili, da se je v središču policijske preiskave skupaj s pokojno Zorico Škrbić zaradi izdajanja dovoljenj za delo tujcem znašel notar Jože Sikošek. Kriminalisti so mu očitali več kot 20 kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine oziroma overitve lažne vsebine.
Njegova notarska pisarna je namreč pripravljala sporne notarske zapise o navidezni prodaji poslovnih deležev tujim državljanom, ki so z njimi pri nas s pomočjo nekaterih uslužbencev zavoda za zaposlovanje pridobivali dovoljenja za delo. Sikošek je pokojni Škrbićevi pomagal pri prodaji najmanj 20 njenih podjetij.
Vprašanja za SDS
Na SDS smo se obrnili z naslednjimi vprašanji:
1 Za kaj boste porabili najeta sredstva?
2 Glede na to, da ste za Večer pojasnili, da ste posojila najeli pri najboljšemu ponudniku, kako ste prišli do ponudbe Dijane Đuđić? Ta se namreč uradno ne ukvarja z dejavnostjo posojanja denarja in je tudi ne oglašuje.
3 Zakaj se za najetje posojila niste odločili pri finančnih inštitucijah in družbah, ki imajo dovoljenje za posojanje denarja?
4 Ali ste pred najetjem posojila preverili izvor denarja posojilodajalke?
5 Ali je bila pred zastavo vašega deleža v podjetju Nova Obzorja narejena cenitev in če da, kolikšna je njegova vrednost?
V SDS so nam povedali, da bodo vse pojasnili na novinarski konferenci ob 15. uri v Državnem zboru.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
