Nova zmaga Hrvaške nad Slovenijo

Hrvaška je očitno dosegla novo zmago na evropskem političnem parketu.

Posebni zakon Lex Agrokor, namenjen reševanju največje hrvaške prehrambno-trgovske verige pred stečajem, ki ga je hrvaška vlada sprejela aprila lani, je po novem del evropske zakonodaje.

To pomeni, da bi lahko Agrokor znova zaščitil svoje premoženje v Sloveniji pred zasegom. V državah Evropske unije se mora namreč katerikoli postopek, povezan s premoženjem Agrokorja, od zdaj voditi v skladu z Lex Agrokorjem.

To informacijo je danes razkril novi hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat, ki je konec maja zamenjal Martino Dalić, pred tem ključno operativko vlade pri sanaciji Agrokorja.

Po besedah Horvata je svet Evropske unije, v katerem se sestajajo ministri iz vseh držav članic, na včerajšnjem zasedanju skoraj soglasno sprejel odločitev, da je Lex Agrokor skladen z evropsko insolvenčno zakonodajo, in ga s tem tudi vključil v evropski pravni red.

Od 28 držav naj bi proti glasovala zgolj Slovenija.

"V skladu z razsodbo vrhovnega sodišča lex Agrokor na ozemlju Republike Slovenije ne velja," se je odzval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Za pojasnila so nas napotili na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je v imenu Republike Slovenije vpleteno v postopek.

Delnice Mercatorja znova varne pred zasegom

Odločitev sveta EU bi pomenila velik preobrat v procesu reševanju Agrokorja.

Vrhovno sodišče je namreč marca letos zavrnilo pritožbo Agrokorja ter potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo veljavnost Lex Agrokorja v Sloveniji.

S tem je ruski Sberbank odprla pot do morebitnega zasega večinskega paketa delnic Mercatorja in izboljšala izhodišča banke v pogajanjih s predstavniki Agrokorja o pogojih sanacije.

Delnice Mercatorja so bile namreč del zavarovanja za Agrokorjeva posojila pri Sberbank. Vsega skupaj ima Agrokor za 1,3 milijarde evrov dolga do ruske banke.

Sberbank in Agrokor sta sicer nedolgo po odločitvi vrhovnega sodišča sklenila dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, po katerem so ruski banki priznali vse prerekane terjatve do koncerna, Sberbank pa je opustila vse tožbe proti Agrokorju v Sloveniji, Srbiji in BiH.

Odločitev sveta EU bi lahko pokvarila tudi načrte bank upnic Mercatorja. Te imajo z Mercatorjem sklenjene posojilne pogodbe, po katerih se morajo vse banke strinjati s spremembo lastništva. V nasprotnem primeru bi lahko zahtevale takojšnje vračilo denarja.

Lastništvo se bo spremenilo, ko bo v okviru dogovora premoženje starega Agrokorja preneseno na podjetje na Nizozemskem. Njegova največja lastnica bo Sberbank.

Vrhovno sodišče: Prizadet bi bil javni interes Republike Slovenije

V nasprotju s svetom EU je vrhovno sodišče presodilo, da bi bil s priznanjem tujega postopka Lex Agrokor, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, prizadet javni interes Republike Slovenije.

Postopek izredne uprave je podrejen interesu države (izredni upravitelj, ki vodi poslovanje dolžnika, je bil imenovan na predlog vlade Republike Hrvaške) in ne zaščiti interesov upnikov, saj jim ne zagotavlja enakega obravnavanja in enakega poplačila.

Postopek torej uresničuje predvsem cilj zagotavljanja trajnega poslovanja gospodarskih družb sistemskega pomena za Republiko Hrvaško. Ta cilj pa uresničuje v škodo upnikov družb v skupini, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev. To je bistvena značilnost zakona Lex Agrokor, ugotavlja slovensko sodišče.

Okrožno sodišče v Ljubljani se je lotilo celo vprašanja, ali je Lex Agrokor insolvenčni zakon glede na to, da na Hrvaškem velja tako za Agrokor kot za njegove hčerinske družbe, ki pa niso insolventne.

Lex Agrokor sta do zdaj priznali Velika Britanija in Švica, čemur je ugovarjala Sberbank, saj naj bi bil po njenem v nasprotju z evropsko insolvenčno zakonodajo.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net