Klobuk dol: Dolenjec, ki bo dajal kruh tisoč Slovencem v osmih tovarnah

Za podjetje LIV Kolesa iz Postojne, ki se ukvarja s proizvodnjo transportnih koles in v katerem je zaposlenih že več kot 150 ljudi, se začenja nova pot.

Po dolgotrajni, a uspešni sanaciji dolgov in poslovanja naj bi podjetje že v kratkem dobilo novega lastnika. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, ki je leta 2014 prevzela LIV Kolesa, naj bi bila v sklepnih pogovorih o njegovi prodaji.

LIV Kolesa bodo, kot vse kaže, prešla v roke znanega in uspešnega dolenjskega podjetnika Franca Gregorčiča, direktorja in največjega lastnika skupine Plastoform iz Šmarjete.

V prevzem z nizozemskim partnerjem

"Posel je pred koncem. Z DUTB se pogovarjamo še o zadnjih podrobnostih," je potrdil Gregorčič. Na slabi banki so medtem dejali le, da prodajni postopek še ni končan.

Koliko denarja ponuja za podjetje, ki je v lanskem letu ustvarilo nekaj več kot 14 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in minimalni dobiček, Gregorčič ni želel razkriti.

To partnerstvo je po njegovih besedah jamstvo za uspeh. "Konijnenburg je družinsko podjetje, v katerem se že tretja generacija ukvarja s to dejavnostjo. Poznajo trg, izdelke in razvoj. Mi imamo organizacijo in logistiko," je pojasnil.

Nizozemsko podjetje, ki ga vodi Floris van Konijnenburg, ima več kot 70-letno tradicijo in po dostopnih podatkih ustvari manj prihodkov kot LIV Kolesa.

Plastoform in Konijnenburg sta v Šmarjeti tudi že ustanovila projektno podjetje SPV LIV, prek katerega nameravata izpeljati prevzem.

Napoveduje poslovni preporod

Gregorčič, ki je postal znan kot specialist za oživljanje tovarn na pogoriščih, poudarja, da bodo imeli s postojnskim podjetjem veliko dela, a zanj napoveduje poslovni preporod.

"LIV Kolesa je potrebno preoblikovati. Podjetje trenutno nima dovolj rentabilnega poslovanja. Pomagali mu bomo pri vstopanju na nove trge ter razvoju in uvedbi novih produktov. Nekatere bomo morali tudi opustiti," je dejal.

Podjetje kot pomemben proizvajalec transportnih koles izvozijo kar 85 odstotkov izdelkov. Izdelke po zadnjih podatkih prodajajo v 27 držav; ključni izvozni trgi so trgi držav članic EU. Največ prodajo v Nemčiji in na Poljskem.

V skupini Plastoform vidijo v prevzemu tudi priložnosti za sinergije s številnimi podjetji, ki jih že obvladujejo in delujejo v plastični, logistični in papirni industriji. Več o njih v okvirju.

Bili so pred bankrotom

Družba LIV Kolesa je v zadnjih štirih letih, ko je prešla v roke slabe banke, res občutno povečala obseg poslovanja in tudi število zaposlenih, vendar jim je pri tem občutno pomagal začasni lastnik, ki je izpeljal finančno in poslovno sanacijo.

Podjetje je namreč kmalu po začetku krize zašlo v hude težave. Zaradi prezadolženosti ni moglo redno poravnavati bančnih posojil in drugih obveznosti, zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev pa tudi ni bilo sposobno realizirati rastočih naročil.

Zato so zdaj že nekdanji lastniki, med njimi je bil največji Boris Jelen, v začetku leta 2014 razglasili insolventnost in usodo podjetja prepustili v roke slabi banki, ki je prevzela lastništvo. Pozneje sta se zgodila 50-odstotni odpis dolgov do dobaviteljev in reprogram posojil do leta 2019.

Po sanaciji veliko zanimanja za prevzem

Medtem ko se je družba LIV Kolesa začela postavljati na noge, so v DUTB začeli iskati novega lastnika, ki bi hkrati poravnal večmilijonske dolgove podjetja do slabe banke.

Zadnji postopek zbiranja ponudb se je začel konec lanskega poletja, po neuradnih informacijah pa je bilo veliko interesentov, zlasti iz tujine. Med njimi je bila tudi skupina Plastoform v lasti Gregorčiča.

V igro za nakup LIV Koles so se podali nedolgo po neuspešni prevzemni vojni s finskim finančnim skladom KJK, s katerim so se spopadli za Kovinoplastiko Lož in na koncu potegnili krajši konec.

Gregorčič je pred časom povedal, da nameravajo po zastavljenih ciljih vsake dve leti izvesti en prevzem. Nazadnje so v začetku leta 2016 od Trima Trebnje kupili podjetje Akripol.

V Postojni bodo zaposlovali

Gregorčič je poudaril, da se zaposleni v LIV Kolesih nimajo česa bati. "Naša skupina G4 Group ima sedem tovarn, v katerih dela 950 ljudi. Kjerkoli smo se pojavili, smo zaposlovali in povečevali poslovne aktivnosti," je pojasnil.

V prvem četrtletju letos je podjetje poslovalo bistveno bolje. Prihodki od prodaje so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 18 odstotkov na 3,8 milijona evrov, čisti dobiček pa so skoraj podvojili na 74 tisoč evrov.

Za prevzem družbe LIV Kolesa se v skupini Plastoform tudi ne bodo zadolževali, saj imajo denarja dovolj. Njihova podjetja so lani ustvarila 80 milijonov evrov prihodkov in 11 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki ga lahko porabijo za naložbe ali odplačilo posojil.

Pot od pogorišča do uspešnega posla

Družina Gregorčič, ki je bila s 56,1 milijona evri premoženja na 19. mestu zadnje Managerjeve lestvice najbogatejših, je v precej zaslužna tudi za to, da v občini Šmarješke Toplice brezposelnosti skoraj ne poznajo.

Uspešno družinsko zgodbo v Šmarjeških toplicah je začel oče Franc, ki se je leta 1995 odločil, da bo na mestu propadle IMV Adrie Caravan kupil poslovne prostore. Tovarna je tam stala že od leta 1976, vendar je zaradi stečaja družbe propadla. Prevzel je 50 obstoječih delavcev.

“Znali smo delati le en segment izdelkov. Ampak na tem pogorišču sem iskal rešitev zase in sodelavce, ki so bili moji sovaščani,” je o začetkih svoje podjetniške poti pripovedoval Franc starejši.

Počasi, a vztrajno je njihova zgodba začela rasti, pod okrilje skupine pa so prehajala zdrava jedra podjetij v težavah iz regije, med njimi Papiroti in Akripol. "Vedno sem prevzemal podjetja na smrtni postelji matere in gradil na pogoriščih," je lani dejal Gregorčič.

V več kot dveh desetletjih je zgradil uspešno družinsko podjetje. K temu so veliko pripomogli tudi trije sinovi. Najstarejši sin Miha je direktor družbe Plastoform Blanca, Franc mlajši je direktor Plastoforma Šmarjeta in Plastoforma Logistika, Gašper pa direktor Papirotija.

Podjetja v skupini Plastoform

PLASTOFORM, Šmarjeta

- termoformiranje plastičnih elementov

- 26,5 mio EUR prihodkov (+20 %)

- 202 zaposlena

PLASTOFORM, Blanca

- predelovalec termoformabilnih plastičnih materialov, predvsem za vozila za prosti čas in avtomobilske industrije

- 17,3 mio EUR prihodkov (+58 %)

- 146 zaposlenih

PLASTOFORM LOGISTIKA, Šmarjeta

- mednarodne in domače transportne storitve

- 4,4 mio EUR prihodkov (+35 %)

- 21 zaposlenih

ISTRAPLASTIKA, Pazin

- kupili leta 2001

- predelava plastike

- 1,3 mio EUR prihodkov (-9 %) - 2016

AKRIPOL, Trebnje

- prevzeli leta 2016, prej v lasti Trimo Trebnje

- proizvodnja in predelava polimerov ter plošč iz litega akrilnega stekla

- 12,5 mio EUR prihodkov (+7 %)

- 109 zaposlenih

PAPIROTI, Senovo

- prevzeli leta 2012 iz stečajne mase družbe Aero

- proizvodnja različnih papirnatih vrečk

- 12,2 mio EUR prihodkov (+5 %)

- 95 zaposlenih

Članek prvotno objavljen na strani siol.net