V Sloveniji bi nam lahko že med drugim valom epidemije začelo primanjkovati zalog določenih vrst zaščitne opreme.
Na to kaže slab odziv ponudnikov na ključnem javnem razpisu, s katerim na zavodu za blagovne rezerve kupujejo trimesečne strateške zaloge mask, rokavic, vizirjev, plaščev, razkužil in druge zaščitne opreme:
- Velika večina podjetij bi dobavila zgolj in izključno kirurške maske, ki jih ima država še vedno na voljo dovolj v skladiščih.
- Mnogo slabše kaže pri nabavi pralnih zaščitnih plaščev, predpasnikov in rokavic, ki so nujne in obvezne za zdravstvene delavce, predvsem za tiste v ambulantah za Covid-19.
- Javni zdravstveni zavodi, še posebej manjši, bi morali v zadnjih mesecih sami oblikovati zadostne zaloge zaščitne opreme, ki bi jim zagotavljala nemoteno delovanje. Zaradi morebitnih težav pri naročanju pa bi se jim lahko ob ponovitvi izrednih razmer iz marca letos zgodilo, da jim bo te zmanjkalo.
Strateške zaloge bodo torej ključnega pomena, če bo v državi začelo zmanjkovati opreme. Odgovornost za to je pri zavodu za blagovne rezerve, ki ga vodi Tomi Rumpf, dober prijatelj ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Tam so z objavo razpisa za dvaindvajset sklopov opreme čakali skoraj dva meseca. Vmes sta zavodu propadla še dva razpisa za nabavo opreme. Zavod bi opremo lahko kupoval poleti, ko se je dogajanje po svetu že umirilo, cene pa drastično padle. Namesto tega jo nabavlja na vrhuncu drugega vala, ko po vsej Evropi beležijo rekordno število novih okužb, zato povpraševanje po opremi raste.
Kdo si obeta največje posle
Na javni razpis za dobavo zalog zaščitne opreme se je po naših informacijah odzvalo 38 podjetij, večinoma iz Slovenije. Ponudbo so oddali tudi veletrgovci ter uveljavljeni dobavitelji za zdravstvo, kot so Sanolabor, Tosama in Simps's. Glede na cene in količine, ki so jih pripravljeni dobaviti, bodo na zavodu za blagovne rezerve za nabavo zalog zaščitne opreme po naših izračunih odšteli najmanj deset milijonov evrov brez DDV.
Največ denarja, okoli 3,5 milijona evrov, si obetajo v podjetju Svilanit Svila, ki je v zadnjem času postal eden največjih dobaviteljev higienskih mask v državi. V ozadju podjetja je Andrej Podgoršek, direktor in solastnik družbe AD Vita iz Slovenskih Konjic, največjega proizvajalca ležišč pri nas. Najbolj ugodno ponudbo je oddal za dobavo dveh milijonov pralnih kirurških mask, ki jih prodaja za več kot dva milijona evrov. Še slab milijon evrov bi dobil z dobavo 1,4 milijona zaščitnih predpasnikov za enkratno uporabo in 79 tisoč zaščitnih kombinezonov.
Eden največjih poslov na razpisu bo dobava 400 tisoč pralnih zaščitnih plaščev. Edino ponudbo, vredno 1,85 milijona evrov, je oddalo podjetje Toper iz Celja, ki je v lasti Sare Stepanjan. Večji posli bi lahko uspeli še podjetjema Medicia iz Ormoža, ki ga je letos ustanovil Andrej Ciglar, in ARS Proma v lasti Janeza Oblaka. Prvi je oddalo najugodnejšo ponudbo za zaščitne plašče, drugo pa za zaščitne vizirje, rokavice iz lateksa in zaščitna očala.
Medtem ponudbe za dobavo pralnih zaščitnih predpasnikov z rokavi in podaljšane rokavice iz nitrila ni oddal nihče. Zgolj po ena ponudba pa je prispela za dobavo pralnih kirurških mask, pralnih zaščitnih plaščev, pralnih zaščitnih predpasnikov, navadnih rokavic iz nitrila in rokavic iz lateksa.
Kaj je narobe z razpisom?
Število ponudb je podobno kot pri nekaterih razpisih, ki so jih pred tem objavile večje bolnišnice. Toda med njimi je pomembna razlika.
V UKC Maribor so tako izbrali 26 različnih dobaviteljev, od katerih bodo v naslednjih dveh letih kupovali raznovrstno opremo. Odločala bo torej cena in sposobnost dobaviti opremo. Nasprotno so na zavodu kar od petnajstih ponudnikov prejeli ponudbo za dobavo le enega sklopa, na primer kirurških mask, od dvanajstih pa za dva sklopa. Zadržani so tudi v Sanolaborju, kjer so bili recimo pripravljeni UKC Maribor dobaviti vse, od mask in plaščev do rokavic in razkužil.
Kaj je razlog za tako slab odziv na enega največjih (in donosnih) razpisov za dobavo zaščitne opreme v državi, še preverjamo. Ponudniki pa so že med razpisom opozarjali na pomanjkljivo razpisno dokumentacijo, ki so jo na blagovnih rezervah dvakrat popravljali, nazadnje šest dni pred rokom za oddajo ponudb. Vse to potrjuje dvome v odločitev Janševe vlade, da nakupe znova zaupa zavodu, ki za te posle nima dovolj ne izkušenj ne ljudi.
Nekatere so zmotili tudi kratki roki dobave. Opozorili so na motene logistične in prometne poti do Slovenije, ki so podvržene vedno novim omejitvam in ukrepom, zaradi česar prihaja do zamikov ali nezmožnosti dobav.
Zakaj je Tomi Rumpf čakal dva meseca?
Toda na zavodu z dobavnimi roki hitijo tudi zaradi (pre)pozne objave razpisa. Vlada je namreč sklep o nabavi zaloge za drugi val sprejela že na seji 8. julija. O tem, kolikšne količine zaščitne opreme potrebujejo za oblikovanje strateške zaloge, pa so bili na zavodu uradno seznanjeni 23. julija. Iz neznanega razloga so nato z objavo razpisa čakali do 15. septembra.
Na zavodu so raje objavili dva manjša razpisa, ki sta se zaključila brez izbire dobaviteljev. "Tretji razpis je bil objavljen v mesecu septembru na podlagi ugotovitev iz prvih dveh razpisov za oblikovanje trimesečnih strateških zalog zaščitne opreme z namenom, da se zagotovi potrebne količine, ki jih s prvima dvema razpisoma ni bilo možno zagotoviti," je za necenzurirano.si pojasnil Tomi Rumpf.
Toda njegove navedbe ne držijo. V uredništvu imamo namreč dokumentacijo s prvih dveh razpisov in seznam potrebnih zalog zaščitne opreme. Iz obeh je razvidno, da blagovne rezerve v nasprotju z Rumpfovimi trditvami julija niso kupovale trimesečnih zalog, ampak zgolj izbrano opremo v manjših količinah. Namesto pol milijona mask tipa FFP3 in 300.000 zaščitnih vizirjev, kolikor bi jih potrebovalo zdravstvo in državni organi, jih je Rumpf poskušal kupiti le 108.900 oziroma 34.000.
V najboljšem primeru bodo na blagovnih rezervah nujne zaloge zaščitne opreme prejeli šele konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Predvidoma do sredine naslednjega tedna bodo pregledali vso dokumentacijo in vzorce. Sledil bo podpis pogodbe z izbranimi dobavitelji, ki bi glede na podatke iz razpisne dokumentacije imeli dva meseca časa za dobavo.
Za dobavo zaščitne opreme, za katere ne bodo našli dobaviteljev, pa bodo morali objaviti nov razpis. In upati, da medtem zalog ne bo zmanjkalo.
