Ko so na direkciji za infrastrukturo novembra lani objavili razpis za prenovo ljubljanske železniške postaje, na katero potniki čakajo že vsaj dve desetletji, so sporočili, da znaša ocenjena vrednost projekta slabih 167 milijonov evrov (skupaj z DDV). Toda dva meseca pozneje so doživeli neprijetno presenečenje.
Januarja sta na razpis prispeli dve ponudbi. Najugodnejšo je oddal konzorcij, ki ga vodi Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP). To je pripravljeno ljubljansko železniško postajo prenoviti za 261 milijonov evrov (z DDV), kar je skoraj 100 milijonov več od ocenjene vrednosti. Še precej višja, 295 milijonov evrov z DDV, je bila druga ponudba, ki jo je nekoliko presenetljivo oddalo podjetje VOC iz Celja.
Od kod tako velika razlika med ponujeno ceno iz najugodnejše ponudbe na razpisu in ocenjeno vrednostjo projekta, ki jo je določil naročnik? In zakaj se investicije na železnicah v zadnjih mesecih tako dražijo v državi, ki se je zaradi popoplavne obnove na številnih drugih področjih zavezala k varčevanju?
Preberite še:
Z vlakom prišel še aneks za 18 mio: zakaj se železniski projekti dražijo
Velike razlike v predvidenih cenah betona, tirov ...
Z direkcije za infrastrukturo, ki jo od konca lanskega leta vodi Karmen Praprotnik, včeraj nismo dobili pojasnil. Prosili smo jih za komentar dejstva, da sta obe prispeli ponudbi na razpis za postajo precej večji od ocenjene vrednosti. Zanimalo nas je tudi, kdo je za direkcijo izdelal to oceno in kakšen je v takšnem primeru sploh njen smisel. Na direkciji, ki spada pod okrilje istoimenskega ministrstva (tega vodi Alenka Bratušek), so nam odgovore obljubili za danes.
Po neuradnih informacijah so oceno vrednosti projekta na direkciji izdelali pred dvema letoma, ko so pripravljali dokumentacijo za razpis. A to samo po sebi ne more pojasniti, od kod tolikšna razlika med ocenjeno vrednostjo in najugodnejšo ponudbo. V tem času, tako naši viri, namreč na gradbenem trgu ni prišlo do tolikšnih podražitev, ki bi lahko upravičile stomilijonsko rast cene projekta. Kaj se je torej zgodilo?
Po naših informacijah pa so največje razlike nastala pri nekaterih postavkah cen materialov. Na direkciji naj bi tako vrednost kubičnega metra betona ocenili na 90 evrov. Viri iz gradbenih krogov so nam zatrdili, da ta številka v ponudbi konzorcija znaša 130 evrov, torej skoraj polovico več. Podobna odstopanja naj bi bila tudi pri ceni kilograma železa, še višja pa pri ceni enega metra tira. Na direkciji naj bi jo določili pri 550 evrih, v konzorciju SŽ-ŽGP pa v razponu med 800 in 1.000 evrov, torej skoraj enkrat več.
Ob cenah naj bi do pomembnih razlik prišlo tudi pri načrtovanih količinah materiala, ki so ga na direkciji predvideli precej manj kot v konzorciju, v katerem ob SŽ-ŽGP sodelujejo še Kolektor Igen, Cestno gradbeno podjetje (CGP) iz Novega mesta in GH Holding, ki je v lasti Blaža Miklavčiča. To bi bilo logično le, če bi se na direkciji odločili, da bodo tik pred objavo razpisa v pomembni meri spreminjali projekt. Postavlja pa se vprašanje, zakaj v tem primeru na direkciji niso izdelali nove ocene vrednosti.
Preberite še:
To je železniška postaja, ki nas bo stala 126 milijonov evrov
45-milijonska podražitev še pred objavo razpisa
Kot že omenjeno, na uradna pojasnila direkcije še čakamo. Osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje sicer obsega gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod. Ta bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom, natančneje z Masarykove do Vilharjeve ceste.
Skupna bruto tlorisna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov. Ob tem sta predvideni še nadgradnja tirne infrastrukture in obnova obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani.
V vsakem primeru pa se gradnja domače železniške infrastrukture v zadnjih mesecih serijsko draži. Vrednosti projekti rastejo za več deset milijonov evrov - tudi tam, kjer se dela sploh še niso začela, ali pa še ni bil objavljen razpis.
To se je zgodilo pri projektu nadgradnje železniške postaje Jesenice. Še aprila 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami, je ocenjena vrednost znašala 81 milijonov evrov (z DDV), danes pa že 126 milijonov evrov, pri čemer razpis za izvajalca del sploh še ni bil objavljen. Celo v gradbenih krogih je mogoče slišati pomisleke o tolikšni podražitvi.
Tudi postaja v Novi Gorici 18 milijonov dražja od načrta
Konec lanskega leta je direkcija podpisala pogodbo za nadgradnjo železniške postaje v Novi Gorici in to z edinim zainteresiranim ponudnikom, ki ga je pred tem že zavrnila zaradi previsoke cene. Na ponovljenem razpisu je bil konzorcij podjetij Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding in Iskra le uspešen, za projekt pa bo prejel okoli 50 milijonov evrov (z DDV). To je 18 milijonov evrov več od prvotno ocenjene vrednosti del, ki so jo izdelali na direkciji.
Samo januarja letos so na direkciji za infrastrukturo z izvajalci podpisali 45 aneksov, s katerimi so podaljšali izvedbo, plačali dodatna in nepredvidena dela ali pa zagotovili dodatna sredstva zaradi podražitev. Več se jih je nanašalo tudi na gradbena dela na železnicah.
V zadnjih mesecih je direkcija tako sklenila več večmilijonskih aneksov:
- izgradnja železniškega odseka Počehova-Pesnica, ki je prvotno stala okoli 100 milijonov evrov, se je konec novembra lani podražila za 18 milijonov evrov. Tolikšen aneks je podpisala s konzorcijem, v katerem so Pomgrad, Kolektor Koling, Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), GH Holding in Gorenjska gradbena družba (GGD).
- v istih dneh je odobrila nekaj več kot dva milijona evrov vreden aneks z družbo Kolektor Koling pri projektu nadgradnje glavne železniške proge Ljubljana - Sežana na odseku Ljubljana - Brezovica.
Dražijo pa se tudi projekti na drugem tiru, za katere skrbi državno podjetje 2TDK. Tako je bil konec julija lani z družbami Marmomark Nival, Nival Invest in Ekorel sklenjen dva milijona evrov vreden aneks pri gradnji viadukta Glinščica.
